Državni zbor na izredni seji odloča o razpisu zakonodajnega referenduma o izjemnem dodatku k pokojninam za umetnice in umetnike. Ministrica za kulturo Asta Vrečko meni, da bi bilo ta referendum treba bojkotirati, za SDS in NSi je tako stališče neprimerno. Foto: DZ/Matija Sušnik
Državni zbor na izredni seji odloča o razpisu zakonodajnega referenduma o izjemnem dodatku k pokojninam za umetnice in umetnike. Ministrica za kulturo Asta Vrečko meni, da bi bilo ta referendum treba bojkotirati, za SDS in NSi je tako stališče neprimerno. Foto: DZ/Matija Sušnik

Referendum se nanaša na zakon, ki ga je po vetu državnega sveta DZ vnovič potrdil konec januarja, in ureja pravico do dodatka k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti ter določa pogoje za njegovo priznanje.

Vprašanje, ki bo dano na referendumu, se glasi: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je sprejel DZ na seji dne 30. 1. 2025?

Referendumsko zahtevo je s 47.000 podpisi vložil SDS. V stranki menijo, da zakon prinaša neupravičene privilegije peščici in da se morajo pokojnine urejati drugače, ne s parcialnimi zakoni.

Po mnenju ministrice za kulturo Aste Vrečko referendumsko vprašanje ni ustrezno in bi se moralo glasiti, ali se ljudje strinjajo, da se izjemne pokojnine še naprej podeljujejo po zakonu iz leta 1974. Na današnji seji DZ-ja je ponovno poudarila, da zakon iz leta 1974 ne predvideva nikakršnih meril za podeljevanje, medtem ko novi zakon ne uvaja novih dodatkov, uvaja pa transparentne, pravične in enakopravne kriterije za dodatek. Referendum je ministrica označila kot "referendum proti umetnikom, kulturi in Sloveniji".

Prvopodpisani pod pobudo, poslanec Andrej Hoivik, je v razpravi na matičnem odboru kot aroganco vlade označil, da je bil omenjeni zakon sprejet pred pokojninsko reformo. Iva Dimic (NSi) pa je menila, da referenduma ne bo, če bodo upoštevana opozorila opozicije, da čas ni primeren za urejanje in dvigovanje dodatkov za kulturo.

V koaliciji očitke SDS-a zavračajo in referendumu nasprotujejo. V največji vladni stranki Gibanje Svoboda in v koalicijski Levici so ocenili, da gre pri referendumu za zavajanje volivcev ter da je ta uperjen tako proti upokojencem kot proti kulturi in umetnikom.

Zavrnitveni kvorum

Za uspeh zakonodajnega referenduma mora biti od ustavnih sprememb leta 2013 dosežen zavrnitveni kvorum. To pomeni, da je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.

Končni podatek o številu volilnih upravičencev iz evidence volilne pravice ugotovi pristojno ministrstvo osmi dan po dnevu glasovanja na referendumu in ga v 48 urah posreduje Državni volilni komisiji. Število volivcev, ki je moralo za uspeh referenduma glasovati proti, se je v zadnjih letih gibalo okoli 340.000.

"Trošenje 6,6 milijona evrov na plečih umetnosti in predvolilne kampanje"

Med štiri ure in pol dolgo razpravo v državnem zboru so koalicijski poslanci predlagateljem referenduma očitali laži in manipulacije v času zbiranja podpisov za razpis zakonodajnega referenduma, sam referendum pa označili že kot del predvolilne kampanje. Nekateri so napovedali, da se ga ne nameravajo udeležiti in tudi pozvali k bojkotu.

Ministrica za kulturo in koordinatorica Levice Asta Vrečko se strinja s premierjem Robertom Golobom, da je treba referendum o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti tudi bojkotirati. Premier Golob je v četrtek za TV Slovenija dejal, da je referendum popolnoma nesmiseln, ker je sovražen do slovenskega jezika, slovenske kulture in slovenskega naroda. "Zato ga bomo v Svobodi bojkotirali. Pozivam tudi vse volivke in volivce, da se referenduma ne udeležijo, ker je v resnici v škodo slovenskemu narodu," je dodal.

Golob: Gre za izrazito populistični referendum

Vsak državljan se lahko sam odloči, kako bo izrazil svojo politično voljo, tudi obstrukcija je izraz politične volje, se strinja tudi ministrica Vrečko. To bo po njenem mnenju obstrukcija "proti trošenju 6,6 milijona evrov na plečih umetnosti in predvolilne kampanje, ki jo za to izkorišča SDS". Državljani pa imajo po njenem mnenju "dovolj zdrave pameti, da vedo, čemu je ta referendum namenjen".

Ponovila je stališče, da se gre SDS s tem referendumom "politikantski in pritlehen kulturni boj". Ministrstvo za kulturo in stranka Levica se bosta aktivno vključila v referendumsko kampanjo, drugače se bo po njenih besedah "kultura poteptala". "Zaradi tega čutim kot svojo dolžnost, čuti jo naša stranka, da znova zaščitim umetnost in kulturo pred napadi SDS-a," je dejala.

Poslanka Svobode Sara Žibrat pa je v razpravi dejala, da bo izid referenduma "mogoče celo nebistven, v vsakem primeru bo na izgubi SDS". "Vprašanje o tem, ali bomo dodatke izjemnim upokojenim umetnikom delili po zakonu iz časa tovariša Tita ali po novem zakonu, se nam zdi dejansko irelevantno za življenja državljanov," meni.

Opozicija: poziv k bojkotu referenduma neprimeren

V SDS-u poziv premierja Roberta Goloba k bojkotu referenduma o dodatku k pokojnini umetnikov razumejo kot "dejstvo, da bi tudi volivci Svobode na referendumu glasovali proti zakonu", je poslanec SDS-a Andrej Hoivik dejal v današnji izjavi za medije. Referendum bo po njegovem mnenju tudi "referendum proti aroganci Golobove vlade". Poziv, naj volivci "ne opravijo državljanske pravice in dolžnosti", pa je po Hoivikovih besedah v nasprotju s tem, kar narekuje ustava.

Sorodna novica "SDS je z referendumom pritisnil na prave gumbe"

V kampanjo se bodo vključili tudi v NSi-ju, saj menijo, da je prav, da ljudje odločajo, "kako in kaj želijo imeti urejeno v državi", je v izjavi za medije dejala poslanka NSi-ja Iva Dimic. Pričakujejo, da bodo ljudje to "pravico in najvišjo obliko demokracije" tudi izkoristili.

"Zanimivo je, da koalicija, ki je pred tremi leti pozivala ljudi na volitve kot neko obliko demokracije, zdaj pravi, da jo bodo bojkotirali," je dodala. To se ji zdi neprimerno, "saj mora politika vedno reči, da ima oblast v državi ljudstvo".

Predsednik SDS-a Janez Janša je povedal, da bo na referendumu šlo za vprašanje dostojanstva, "ali smo Slovenci postali predpražnik, ob katerega si bo izbrana tako imenovana elita brisala noge". Pozval je k udeležbi na referendumu, na katerem se ne bo odločalo samo o dodatkih, ampak o politiki te vladne koalicije, je še povedal.

Iva Dimic (NSi) je med drugim poudarila, da v novem zakonu nagrade za določena področja niso vključene, sicer pa je mnenja, da je za umetnike treba poskrbeti, dokler so aktivni. Kot je še povedala, bodo ljudje na referendumu povedali, kaj si mislijo in kako čutijo kulturo.

Anja Bah Žibert (SDS) je menila, da sta referendum in predreferendumska kampanja tisto mesto, kjer se stehtajo argumenti za in proti. Menila je, da koalicija nima vsebinskih argumentov, zakaj je novi zakon dober, sama meni, da je slabši od starega, z njim pa ustvarjajo elito znotraj elite, kar je slabo.

Nataša Sukič izpostavila, da je ravno nekdanji minister iz vrst SDS-a podelil največ izjemnih pokojnin

V razpravi je Sara Žibrat (Svoboda) dan referenduma označila kot dan dvojnega poraza SDS-a, saj se bodo dodatki, če bo referendum uspel ali ne, še naprej podeljevali, če ne po novem pa po starem zakonu. Poziv k bojkotu pa ima po njenih besedah eno samo sporočilo, to je, da referendumsko vprašanje nima zveze z dolgotrajno oskrbo ali pokojninsko reformo.

Njena strankarska kolegica Andreja Rajbenšu je menila, da je namen referenduma na eni strani vzbujanje lažnega upanja upokojencem in na drugi obračunavanje z vlado Roberta Goloba. Položaj upokojencev se z referendumom ne bo izboljšal, bojkot pa je označila kot zavesten upor proti politični manipulaciji.

Nataša Sukič (Levica) pa je med drugim izpostavila, da je ravno minister kulturo Vasko Simoniti iz vrst SDS-a podelil največ izjemnih pokojnin za posebne zasluge na področju kulture v zadnjih 20 letih.

Poslanci potrdili datum referenduma o dodatku k pokojninam za umetnike
Kako bodo koalicijske stranke sodelovale v referendumski kampanji?