Po referendumski potrditvi sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi imajo izvajalci še eno leto časa za pripravo na ustrezno izvajanje osnovnega zakona. Izvajanje pravic bo do 1. januarja 2024 ostalo takšno kot do zdaj, tako tudi pravici do dolgotrajne oskrbe v instituciji in do oskrbovalcev družinskih članov, ki se bosta sicer začeli uporabljati prvi.
Hkrati se ti dve pravici že izvajata po drugi zakonodaji in uporabniki zanju ne bodo prikrajšani.
V skladu z danes potrjenimi spremembami zakona se bo sprostilo 30 milijonov evrov, ki so predvideni zato, da bi domovi za starejše lažje pokrivali stroške za višje plače zaposlenih, kot so bile dogovorjene že pred časom.
Vlada bo pridobila leto dni časa, da se v zakonu zagotovijo finančna sredstva za storitve dolgotrajne oskrbe. Po oceni vlade bi ob polni vključitvi teh storitev potrebovali najmanj 750 milijonov evrov na letni ravni, ki pa v proračunskih dokumentih niso zagotovljena. Vlada bo poleg tega pridobila leto dni časa za ureditev statusa izvajalcev dolgotrajne oskrbe in enotne vstopne točke za ocenjevanje upravičenosti do dolgotrajne oskrbe.
Mesec: DVK ima jasne zakonske možnosti, da razglasi izide v najkrajšem mogočem času
Uradne izide referendumov naj bi sicer Državna volilna komisija v skladu z rokovnikom zaradi ugotavljanja kvoruma sprejela šele 24. januarja, kar lahko povzroči težave, saj naj bi se zakon o dolgotrajni oskrbi prvotno uveljavil s 1. januarjem 2023. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec meni, da ima DVK zelo jasne zakonske možnosti, da ob izidu, ko kvorum ni dosežen, ne gre preštevati vseh živih državljanov z volilno pravico povsod po svetu. "Ampak da enostavno razglasi izide v najhitrejšem mogočem času," je dejal v izjavi za medije v štabu koalicijskih strank.
Mesec o razlogih za spremembo zakona o dolgotrajni oskrbi
Mesec je v pogovoru za TV Slovenija sicer ponovil, zakaj je dobro, da se uveljavi novela zakona o dolgotrajni oskrbi. "Dobro je, če bo danes novela zakona o dolgotrajni oskrbi izglasovana, ker bodo domovi za starejše dobili dodatnih 30 milijonov evrov, da bodo lažje preživeli zimo; dobro je, ker omogoča vsem oskrbovancem, da obdržijo raven pravic, ki jih uživajo; in ker daje vladi zeleno luč, da dolgotrajno oskrbo v naslednjem letu postavi tako, kot si oskrbovanci in konec koncev vsi, ki jo bomo nekoč potrebovali, tudi zaslužimo."
O relativno visoki (v primerjavi z drugimi referendumi) volilni udeležbi pa je dejal: "To pomeni, da ljudje razumejo, da je bilo danes treba na volišča, če ne zaradi drugega pa zaradi tega, da predlagateljem pokažemo, da se referenduma ne izplača imeti vsak teden. Ker ga bodo izgubili."
"Sicer pa mislim, da je kampanja zelo dobro pokazala izbiro, ki jo imajo volivci. Slovenijo preteklosti, kakršno smo videli zadnji leti, in Slovenijo prihodnosti, Slovenijo upanja, Slovenijo optimizma, Slovenijo gradnje. Mislim, da bodo taki tudi izidi," je še dodal.
"Naš družbeni cilj mora biti, da starejši čim dlje ostanejo doma"
Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Simon Maljevac je v studiu TV Slovenija poudaril, da je vlada zadnjih šest mesecev pospešeno pripravljala nov zakon. "Naš družbeni cilj mora biti, da starejši čim dlje ostanejo doma, zato je pomoč na domu še kako pomembna, ne zgolj institucionalne oblike varstva, da podpremo družine, ki nudijo podporo. In ne samo starejšim, ampak tudi mlajšim. Ko govorimo o dolgotrajni oskrbi, govorimo o zelo širokem polju, ne zgolj o starejših," je opomnil.
"Večina je odločila, kakor je, žal tokrat v lastno škodo"
Zvonko Černač (SDS) pa je ocenil, da na teh referendumih ni zmagovalcev: "Ljudje zaradi izidov niso ničesar pridobili, bodo pa številni, zato ker slabi vladni zakoni, ki gredo v škodo ljudi, niso bili zavrnjeni, pridobljene pravice izgubili. Največ bodo izgubili najšibkejši, starejši, invalidi, tisti, ki potrebujejo pomoč drugih, ker se jim najmanj za leto dni zamikajo pravice iz zakona o dolgotrajni oskrbi, sprejetega pred letom dni, v času prejšnje vlade."
"Pri tem zakonu je bilo od vladnih predstavnikov tudi največ laži in največ manipulacij," je zatrdil in dodal, da so ljudi strašili z izgubo pravic, "zato so verjetno nekateri glasovali celo v lastno škodo". Kot je dejal, so "zaradi lažne propagande vladnih strank" morda menili, da "z glasovanjem za glasujejo za ureditev področja, ki je bilo urejeno z zakonom, ki je bil sprejet lani, dejansko pa smo na referendumu glasovali o slabem vladnem zakonu, ki te pravice blokira".
Sklenil je: "Večina je odločila, kakor je, žal tokrat v lastno škodo."
Socialni zavodi pozdravljajo referendumski ZA
V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije pozdravljajo referendumsko potrditev sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi, saj to pomeni pridobitev časa za sprejetje nujnih popravkov zakona in povezanih pravilnikov, je povedal sekretar skupnosti Denis Sahernik.
Na podlagi izhodišč, ki so se izoblikovala na dosedanjih razpravah, in dodatnega časa, ki ga zagotavljajo spremembe, je v sodelovanju z vsemi deležniki mogoče sprejeti popravke, ki bodo dejansko vsem državljankam in državljanom omogočili dostop do potrebnih storitev dolgotrajne oskrbe ne glede na njihovo premoženjsko stanje, kraj bivanja in druge osebne okoliščine, meni.
Pri tem bo po njegovih besedah ključen odmik od prakse, po kateri se v pripravo zakona ni vključevalo strokovne in zainteresirane javnosti, številne strokovne pripombe pa v večini primerov niso bile upoštevane.
Srebrna nit od vlade pričakuje, da bo zavihala rokave
Predsednica Društva Srebrna nit Biserka Marolt Meden po potrditvi novele zakona o dolgotrajni oskrbi na nedeljskem referendumu od vlade pričakuje, da bo zavihala rokave in poskrbela, da ljudje ne bodo ostali brez pravic. Spomnila je namreč, da bodo uradni izidi referenduma znani šele konec januarja, vse do takrat pa novela ne bo uveljavljena, prejšnji zakon vlade Janeza Janše pa bo začel veljati 1. januarja 2023.
Zato imajo predsednik vlade Robert Golob ter ministra za delo in zdravje Luka Mesec in Danijel Bešič Loredan pred sabo izjemno pomembne naloge. Upravičiti bodo morali zaupanje ljudi, ki verjamejo, da bodo uredili slab zakon prejšnje koalicije, da ljudem januarja ne bodo odvzete pravice, je dejala.
Pričakuje, da bo vlada pri pisanju novega zakona upoštevala stališča stroke, izvajalcev in uporabnikov, novi zakon pa bo starejšim zagotovil ustrezne pravice. "Od koalicije, ki smo ji na nek način izkazali zaupanje, pričakujemo, da temeljito zaviha rokave," je poudarila.
Novo ministrstvo za solidarno prihodnost, katerega ustanovitev je po potrditvi zakona o vladi na nedeljskem referendumu vendarle mogoča, po njenih besedah predstavljala upanje, saj naj bi združevalo vse, "kar je treba narediti na tem področju".
Vsak, ki je prebral zakon prejšnje vlade, je lahko ugotovil, da se ga ne da izvajati, da je slab in nerazumljiv. Prav tako je nejasen glede pravic, ki pripadajo posamezniku, je še poudarila.
Razlogi nasprotnikov zakona
Predlagatelji referenduma so zakonu, kot je znano, nasprotovali, ker so ocenili, da je to zamik enega od najpomembnejših zakonov za državljane, ki po 20 letih prizadevanj prinaša dobre rešitve, ter da je bilo prehodno obdobje, ki ga je predvideval prvoten zakon, dovolj dolgo za pripravo celovite uveljavitve zakona z letom 2023.
Predlagatelji menijo, da je prvotni zakon preveč pomanjkljiv
Zagovorniki zakona pa so opozarjali, da je vsebina osnovnega zakona o dolgotrajni oskrbi tako pomanjkljiva, da ne omogoča izvajanja v praksi. Kot trdijo, bi se kljub zamiku uveljavitve osnovnega zakona dolgotrajna oskrba še naprej izvajala po drugih zakonih, ki trenutno veljajo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje