Na TV Slovenija je potekala četrta predreferendumska oddaja o noveli zakona o RTV Slovenija, o kateri bodo volivci odločali na referendumu v nedeljo, 27. novembra. V oddaji so se soočili zagovorniki in nasprotniki novele tega zakona, ki so se prijavili v referendumsko kampanjo.

Ministrica: Za neodvisnost od strankarske politike

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je na začetku predstavila razloge za novelo zakona o RTV SLO in bistvene novosti, ki jih prinaša.

Ministrica je povedala, da stari zakon daje večinsko moč strankarski politiki, ki tudi imenujejo programske svetnike. Novi zakon pa prinaša bistvene spremembe v vodenje in upravljanje RTV SLO, na način, da uvaja štiričlansko upravo vključno z delavskim direktorjem. Uvaja enotni svet zavoda s 17 člani. Od tega jih je šest predstavnikov zaposlenih, v svet člane imenuje tudi civilna družba, je navedla. Člane med drugim imenujejo: madžarska in italijanska skupnost, verske skupnosti, olimpijski odbor, SAZU, informacijski pooblaščenec, varuh človekovih pravic in drugi. Hkrati bodo te osebe imenovane ne po delegatskem sistemu, ampak prek javnih pozivov, izbirala pa bo civilna družba, je poudarila.

Stari zakon je pač zastarel, je nadaljevala, ima že skoraj dvajset let. V tem času so se po navedbah Vrečko zgodili tektonski premiki v medijih, tehnologiji. Zato bo poleg direktorjev radia in televizije imenovan tudi direktor za digitalne vsebine. Uvaja se nov način, kako se bodo imenovali uredniki. Uvaja se finančni odbor. Računsko sodišče bo imelo pristojnost za pregled poslovanja. "Vse to so izboljšave," je navedla ministrica. Zavod RTV SLO je najpomembnejša medijska in kulturna hiša v državi, ki mora biti neodvisna od strankarske politike. Po starem zakonu se po mnenju koalicije do te neodvisnosti ne more priti. Poudarila je še, da se zakon na nobeni točki ne tika RTV prispevka in ga ne zvišuje.

Na vprašanje, kdo je avtor zakona, je ministrica odgovorila, da je avtor vlada. Pred tem pa je obstajal poseben zakon, ki ga je ustvarila civilna družba, vključujoč številne javne razprave, pobude, tako novinarskega sindikata in novinarskih združenj, pa tudi strokovne javnosti. Nihče ni bil plačan za pisanje, je poudarila.

Zakaj po nujnem postopku? Zato, ker je RTV SLO tak podsistem, ki je nujen za delovanje države, je dejala Vrečko. Gre za pravico do obveščenosti in do obveščanja. Zaradi tega in zaradi stavke, dogajanja, ki smo mu priča tukaj, zaradi sistema, ki ga stari zakon omogoča, zaradi vpliva strankarske politike, je bilo treba zakon sprejemati po nujnem postopku, je zatrdila.

Na vprašanje, zakaj je ministrstvo preprečilo, da bi generalni direktor RTV SLO sodeloval v kampanji, je ministrica odgovorila, da to ne drži, da ministrstvo tega ni preprečilo.

Razprava o razlogih ZA in PROTI

Alenka Jeraj (SDS) je dejala, da v SDS-u nasprotujejo zakonu zato, ker je bil zakon sprejet po nujnem postopku, zaradi česar je umanjkala javna razprava. "Zakonodajnopravna služba v DZ-ju je povedala, da če gre za nujni postopek, je to treba argumentirati, kar pa se ni zgodilo," je dejala. Po njenih besedah zakon uvaja sistem, ki smo ga že imeli in se je izkazal kot slab. »Leta 2005 je bil sprejet moderen zakon po zgledu razvitih držav, vladni zakon o RTV-ju pomeni popolno politizacijo javne RTV Slovenije,« je še povedala. "Zadnjih 10 let je gledanost RTV-ja padala, novo vodstvo se trudi in te trende, kolikor vidimo, zvišuje, če ne bi bilo energetske krize, bi leto tudi finančno prvič končali s pozitivnimi trendi," je sklenila.

Tamara Vonta (Svoboda) je poudarila, da mora biti zrela politika pripravljena, da se samoomeji in "prav to ta zakon počne". "Prepustimo RTV strokovnjakom, tistim, ki se spoznajo na to, kako se dela na radiu in televiziji in politiko umaknimo, kolikor je to mogoče," je navedla. Glede javne razprave, ki naj je ne bi bilo, je dejala, da to ne drži, saj se o RTV-ju javno razpravlja že vse od leta 2005, ko je bil sprejet t. i. Grimsov zakon. "Zakon, ki je bil takrat sprejet, danes onemogoča razvoj javne radiotelevizije," je opozorila in dodala, da se v zvezi z zakonom v javnosti pojavlja veliko laži in zavajanj. RTV-prispevek ne bo ne višji ne nižji zaradi zakona, zakon o tem ne govori, je dejala in pozvala h glasovanju za.

Andrej Magajna (Nova socialdemokracija) je dejal, da je za nov zakon, za zakon, ki ga pripravljajo na odboru za demokracijo enakih možnosti, ki bo vpeljal vpliv uporabnikov. "Pripravljena imamo gradiva, da bi lahko uveljavili nov zakon, ki je več kot potreben, pa je treba najprej tega zavrniti, to bo tudi spodbudilo vlado, da bo hitro pristopila k novemu zakonu," je dejal, da je proti zakonu Golobove vlade, saj podpira zakon, ki ga pišejo sami. "Depolitizacija je eno največjih zavajanj, od politike bomo rešili, kaj pa, če bi rešili od instrumentaliziranih civilnodružbenih organizacij, tudi od teh se moramo oddaljiti," je sklenil.

Dejan Prešiček (SD) je nadaljeval, da mu je žal, da se na civilno družbo gleda na takšen način. "Mislim, da je civilna družba zadnji dve leti pokazala, kakšen vitalen element naše družbe je, zato nas veseli, da smo še pred volitvami imeli javno razpravo prav s civilno družbo, z novinarskimi združenji o pomembnosti novega zakona o RTV-ju," je dejal. Potrdil je uvodne besede ministrice Vrečko, da je Grimsov zakon iz leta 2005 tehnološko zastarel in potrebuje spremembe. "Politika se mora umakniti, ker je javni RTV servis, ključen za demokracijo, za razvoj družbe," je dejal in dodal, da je zato nujno oditi na volitve in glasovati za.

Boštjan M. Turk (Nova ljudska stranka Slovenije) je predlagal, da "si nalijemo čistega vina". Uvodno predstavitev zakona ministrice Vrečko je označil za "sprenevedanje". "Ona predstavlja, ne vem, koga predstavlja, Levica je dobila na predsedniških volitvah dva odstotka, dva odstotka na zadnjih lokalnih volitvah in glede na to, da je zmagovalec dobil 500 svetnikov, jih je ona dobila 22, koga torej predstavlja," se je vprašal. "Ona govori, da je RTV treba obvarovati pred politiko, je pa ona sama politika – ministrica – to je politika, ki hoče poseči, da boste državljanke in državljani oropani še tiste zadnje resnice, ki jo še lahko slišite preko javne televizije ali radia," je pojasnil, zakaj je proti zakonu.

Matej Tašner Vatovec (Levica) je v uvodu poudaril, da zagotovo nobena država v Evropi nima direktorja javne televizije, ki bi še pred kratkim bil vodja kabineta za komuniciranje predsednika vlade in nima glavne urednice informativnega programa, ki bi prišla iz zasebne strankarske televizije. "Pogosto se zgodi, ko prihajajo napadi z desnice, da govorijo stvari, ki jih počnejo sami. Ko smo poslušali očitke o tem, kako je načrt popolnoma vzet v roke ene stranke – to se nam je zgodilo pred dobrega pol leta – to so razlogi, zaradi katerih imamo več kot pol leta trajajočo stavko novinark in novinarjev ter zaposlenih na javnem RTV-ju, in to so razlogi, zaradi katerih ljudje odhajajo, so prisiljeni oditi, ker se jih šikanira, umika iz programa, ukinja oddaje," je navedel in pozval h glasovanju za.

Marko Balažic (SLS) je opozoril, da mora sistem zagotavljati preverljivost in transparentnost. "Bojim se, da zakon, ki se uvaja po hitrem postopku, ravno ta dva ključna momenta odvzema. Po eni strani govorimo o manjši transparentnosti, ker se nadomešča imenovanje programskih svetnikov, in sicer na način, da se to pristojnost odvzame legitimno izvoljenemu državnemu zboru, ki predstavlja vse Slovenke in Slovence ter se prenaša na parcialno določene skupine oz. interesne skupine," je dejal. Po drugi strani pa je po njegovih besedah skrb vzbujajoče, da "se umika nadzorna funkcija z vidika poslovanja zavoda". V SLS-u so posledično do sprememb zadržani in bodo glasovali proti, je napovedal.

Sandra Bašič Hrvatin (Zavod za kulturo raznolikosti Open) je pozvala k čim večji udeležbi na nedeljskem referendumu in h glasovanju za. "Enostavno ne morem razumeti, že toliko časa ponavljamo ene in iste stvari, s katerimi ves čas ljudem razlagamo, da stvari, ki jim jih prodajajo kot resnične, niso resnične. Slišali smo o tem, da bodo gledalci in gledalke izgubili možnost imenovanja svojih predstavnikov v programskem svetu. Zavedati se morajo, da v tem programskem svetu sedijo izključno posamezniki in posameznice, ki jih je imenovala politika po zelo nenavadnem ključu, nespoštujoč veljavni zakon o RTV-ju, kako naj se imenuje predstavnike parlamentarnih strank," je pojasnila in dodala, da v programskem svetu sedijo samo tri osebe, ki so jih imenovali gledalci.

Peter Gregorčič (predsednik programskega sveta RTV Slovenija, prijavljen kot fizična oseba) je dejal, da je ključnik tega zakona depolitizacija. "Spomnimo se – dve desetletji nazaj smo imeli v tej države en drug ključnik, rekli smo mu nacionalni interes, zaključil se je s pet milijardno bančno luknjo," je dejal in dodal, da s tem želi opozoriti na dejstvo, da »politika vedno doseže svoj cilj«. Gregorčič se ne strinja z besedami ministrice Vrečko, da novi zakon prinaša več civilne družbe, saj po obstoječem Grimsovem zakonu na predlog civilne družbe DZ imenuje kar 19 članov in še dva predstavnika narodnih manjšin, kar je 21. "Če greste prebrat novi zakon, se ti člani krčijo na štiri plus dva iz narodnih skupnosti, torej na šest," je dejal, da novi zakon vključuje bistveno manj civilne družbe in zato bo proti. Teza o več civilne družbe ne drži, tako kot ni tista o nacionalnem interesu, je sklenil.

Špela Stare (Društvo novinarjev Slovenije) je opozorila, da je treba glasovati za novi zakon. "Politiko je treba umakniti iz upravljanja javnega medija, to, da se zdaj gledalce izključuje, absolutno ne drži, poslušalci in gledalci bodo še vedno lahko kandidirali, predlagali svoje predstavnike. Spreminjajo se samo institucije in organi, ki bodo izbirali, to ne bo več DZ, ne bo več vlada, ampak bodo različni drugi državni organi, se pravi varuh, informacijski pooblaščenec, ki jih tudi voli DZ. Se pravi, legitimnost DZ-ja in izvoljenih predstavnikov v DZ-ju bo še vedno upoštevana," je pojasnila in dodala, da novi zakon prinaša varovalke pred posegi politike v javnem mediju.

Janez Juhant (član programskega sveta RTV Slovenija, prijavljen kot fizična oseba) je proti zakonu, saj je "za gledalce radijskega in televizijskega programa nevaren". Po njegovih besedah je bilo namreč v pismu predsednika vlade Goloba generalnemu direktorju RTV-ja Andreju Grahu Whatmoughu rečeno, da se bo po uveljavitvi zakona reševalo tudi finančno vprašanje. "Seveda to pomeni, spoštovane gledalke in gledalci, da bo to nova priložnost, da se poviša RTV-naročnina," je dejal. Opozoril je tudi na manko javne razprave, saj je bila izključena demokratična razprava v parlamentu. "Gre za to, da nova politika politično spelje ta zakon skozi," je sklenil.

Maja Koražija (Zavod raziskovalni inštitut 8. marec) je dejala, da so v inštitutu 8. marec absolutno za, ker ne želijo, da z RTV Slovenija upravlja politika. "Ne želimo, da katerakoli politična opcija to počne, katerakoli politična stranka, torej, ne Janša, ne pa tudi Golob, ali če želite gospod Vatovec ali gospa Jeraj, v bistvu nihče! Hočemo javni RTV, ki bo neodvisen in ki bo kritičen do vsakršne oblasti, želimo javni RTV, ki bo deloval strokovno," je povedala. Po njenih besedah imamo na nedeljskem referendumu redko priložnost oz. "redek zgodovinski trenutek", ko se je sama politika pripravljena odpovedati moči in vplivu nad RTV-jem. "Trenutno stanje je, da od 29 članov programskega sveta 21 članov imenuje politika, po novem, če sprejmemo zakon, ne bo imenovala nikogar več," je sklenila.

Franci Kindlhofer (Zbor za republiko – inštitut za analize in dialog) je dejal, da so "složno proti sprejetju zakona". Proti so iz dveh razlogov, in sicer zaradi varovanja ustavnosti in spoštovanja zakonodaje. Tudi on je med drugim opozoril na po njegovem manko javne razprave in problematičen hitri postopek. "Vsi se nekako bojijo te politizacije, ne vem, zakaj, jaz sem prepričan demokrat, zame je politika izredno važna za funkcioniranje družbe ali države. Če gradimo železnico proti Kopru, potem je bila za gradnjo potrebna politična odločitev, ne strokovna, strokovnjaki se brigajo za predore, nadvoze in tako naprej," je dejal.

Marko Milosavljević (PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja) je spomnil, da v obstoječem zakonu o RTV SLO niti enkrat ni omenjena digitalizacija, digitalni mediji ali internet, čeprav je bil leta 2005 internet v medijih še kako prisoten. Zato je bil ta zakon zastarel že leta 2005 in s tem slab, in tak je nastal zato, ker so ga sprejeli politiki, ki o medijskem razvoju niso razmišljali. Zato je nujna uveljavitev novega zakona. Milosavljević je nadaljeval, da se o noveli zakona v resnici razpravlja že več kot 15 let. Je namreč produkt razprav, ki so potekale v letih 2010, 1016 in 2018. Takrat so se izkristalizirale rešitve, ki so večinoma povzete v noveli zakona, je zatrdil. Po njegovem mnenju je nujno, da pride do depolitizacije na način, da se zmanjša vloga državnega zbora. Naštel je nekaj primerov drugih držav, kjer igra civilna družba močno vlogo, kombinirano tudi z različnimi drugimi, tudi političnimi organi. S tem se ustvari razmerje zavor in ravnovesij, je ocenil.

Tino Mamić (Združenje novinarjev in publicistov) je spomnil, da se združenje ZNP precej ukvarja z mediji in opozarja na kršenje novinarskih standardov v vseh medijih, tudi na RTV SLO. A pri tem zakonu politika ZNP-ja ni nikoli vprašala za mnenje, in tudi pri drugih stvareh ga nič ne vpraša, je navedel. Zato govorjenje o stroki, ki naj bi sodelovala pri pripravi zakona, ni na mestu, je zatrdil. Opozoril je tudi, da pri tem zakonu ni bilo konsenza. Pri takšnem zakonu, kot je zakon o RTV SLO, je treba poslušati stroko in tudi obe strani v parlamentu ter tako priti do konsenza, v tem primeru pa je samo ena stran zakon sprejela, drugi pa pravi, da ni dober. Mamić je opozoril, da zagovorniki novele vedno govorijo, da je treba opraviti javno razpravo, da se je treba veliko pogovarjati, zdaj pa so vsi za to, da se zadeve spelje po nujnem postopku, je bil zadovoljen. Poudaril je vidik obstoječega zakona, ki ga vidi kot dobrega. Parlament namreč menja del programskih svetnikov na dve leti. To pomeni, da ko neka vladna koalicija izgubi volitve, še vedno obdrži nekaj svojih predstavnikov v programskem svetu, in to je dobro za demokracijo, je zatrdil.

Brankica Petković (Mirovni inštitut) je Mamiću odgovorila, da bi moral sedeti na drugi strani, saj je navedel prav razloge v korist noveli. Navedla je, da prav po obstoječem zakonu koalicija v parlamentu izbere predstavnike svoje večine. Ne le ta, tudi vsi modeli, ki so bili v veljavi pred letom 2005, so vsebovali predstavnike političnih strank. Ta novi model jih nima, je poudarila, in je s tega vidika popolnoma nov. Novela omogoča, da strokovne, sposobne organizacije, institucije, ki so imenovane, da strokovno obravnavajo težave, izbirajo predstavnike. Kot primer je navedla varuha človekovih pravic in nacionalni svet za kulturo. Res, da prvega imenuje parlament, in res je, da je drugi sestavljen organ znotraj ministrstva za kulturo, ampak je sestavljen iz neodvisnih, sposobnih kulturnikov in umetnikov, je zatrdila [Mamić se je ob tem široko nasmejal.] Poudarila je, da novela uvaja kriterije za izbiro predstavnikov javnosti, med drugim izobrazbo in vsaj 10 let izkušenj iz kulture, medijev ... Obstoječi zakon tega nima.

Aleš Primc (Gibanje za otroke in družine) je ocenil, da si vsi želijo sproščen, vesel program s pozitivnimi novicami. Meni, da zakon tega ne prinaša. V novem svetu zavoda bodo namreč zaposleni imeli šest predstavnikov od 17, torej potrebujejo le še tri za večino. Potem bodo lahko zaposleni izvajali pristojnosti sveta zavoda in v praksi načrtovali, izvajali in se tudi nadzorovali. To po Primčevih besedah nikjer ne deluje. Posledično bo po njegovem mnenju zavod slabo zaposloval, posledično se bo zvišal RTV-prispevek. In če želimo nizek prispevek in dober program, potem je treba po besedah Aleša Primca glasovati proti.

Tom Zalaznik (fizična oseba), sicer tudi predsednik Sindikata delavcev radiodifuzije Slovenije, je zatrdil, da je slišal veliko demagogije, nazadnje glede medijske svobode. Očitno je tako, da če zaženeš vik in krik in potem o tem vestno poročaš v tujino, potem se zdi, da medijske svobode ni, je dejal. Nadalje je ocenil, da je novela zakona slaba kopija zakona iz 90. let. To je ocenil na podlagi svojih izkušenj, saj je bil v programskem svetu oziroma svetu RTV-ja v času teh zakonov. Ocenil je, da želi zagovorniška stran zagnati strah, ustvariti vtis, da je na RTV SLO vse narobe, igrati na čustva in potem, kakor da ponuditi rešitev "za ta nesrečni RTV". Ena izmed točk, s katero želijo zagovorniki zagnati strah, je po Zalaznikovih besedah navajanje, da je obstoječi direktor TV Slovenija prišel na pozicijo z neke politične funkcije in da naj bi družbo spravil na kolena. A zagovorniki ne povedo, da je to uradniška funkcija, ki so jo med drugim že opravljali ljudje, kot so: Boštjan Lajovic, Miro Petek, Darijan Košir, Grega Krajnc, Marta Kos, Borut Šuklje, Jelko Kacin, Alja Brglez, Mile Šetinc ... Zalaznik je sklenil z besedami: novela ima v resnici samo en cilj, to je zamenjava upravljavskega organa in vodstva za nastavitev svojih, ker kdor obvladuje medije, ta obvladuje družbo.

Dominik Štrakl (fizična oseba), sicer tudi predsednik Slovenske demokratske mladine, je dejal, da se je v razpravo vključil, ker je stopnja pluralnosti v slovenskem medijskem prostoru nizka. Podal je svojo oceno dozdajšnje kampanje, s trditvijo, da se v njej zelo zlorablja beseda depolitizacija. Po obstoječem zakonu se namreč 16 članov od skupno 19 članov programskega sveta imenuje v DZ-ju na podlagi razpisa civilnodružbenih organizacij, torej univerz itd. ... Zdaj pa se to pristojnost prenaša na državne organe, ki jih imenuje politika, npr. svet za kulturo, ki ga imenuje DZ, pa varuha človekovih pravic, ki ga tudi imenuje politika. Nadalje je ocenil, da je koalicija zlorabila nujni postopek. Cilj pa je po njegovem obglavljanje vodstva, ker to oblasti ni všeč.

Vili Kovačič (Davkoplačevalci se ne damo) je spomnil, da imajo po noveli zaposleni šest predstavnikov zaposlenih v svetu zavoda. "S temi zaposlenimi imam zelo slabe izkušnje in danes se promovirajo kot najboljši čuvaji javnega interesa," je izjavil. Navedel je, da s strani teh zaposlenih ni bilo zanimanja, ko se je pritožil nad "lažnimi rezultati" lokalnih volitev leta 2018, ko se je začela afera Masleša, po njegovih besedah so bili "tabu teme" tudi infrastrukturni državni projekti, kot sta drugi tir in Teš 6. Ti zaposleni nimajo zaupanja, hočejo pa ga izsiliti, je sklenil.

Ladislav Troha (Osveščeni prebivalci Slovenije) ni govoril o referendumu o noveli zakona o RTV SLO, temveč je govoril o covidu-19.