Uveljavitev sprememb zakona o vladi bo prinesla organizacijo vlade, kot si jo je zamislil koalicijski trojček Gibanje Svoboda, SD in Levica, v njej pa bo po novem sedelo 20 ministrov.
Z dnem uveljavitve zakona bo štirim aktualnim ministrom prenehala funkcija, in sicer ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjažu Hanu, ministru za okolje in prostor Urošu Brežanu, ministrici za digitalno preobrazbo Emiliji Stojmenovi Duh ter ministru za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleksandru Jevšku.
Sedanja ministra za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič in za infrastrukturo Bojan Kumer, ki bosta ob reorganizaciji vlade po načrtih prevzela vodenje novih ministrstev, pa bosta morala po uveljavitvi zakona s svojih funkcij odstopiti. Premier Robert Golob bo DZ o njunem odstopu obvestil predvidoma med 3. in 6. januarjem, so potrdili v največji vladni stranki. Kumer in Papič sta že podala izjavi, da s sredo odstopata s funkcij. Papič bo namreč po napovedih prevzel vodenje ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Kumer pa ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
Poslanci se bodo po tako zastavljeni časovnici najpozneje do 9. januarja seznanili z odstopom obeh ministrov, takrat pa bo premier v DZ predvidoma tudi poslal seznam ministrskih kandidatov, ki bodo vodili nova ministrstva in ministrstva s spremenjenimi resorji.
Slovenija bo po zakonu dobila tri nova ministrstva, in sicer ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki ga bo vodil Papič, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki ga bo vodil Kumer, ter ministrstvo za solidarno prihodnost. Kandidat Levice za njegovo vodenje je državni sekretar na ministrstvu za delo Simon Maljevac.
Zaslišanja omenjenih ministrskih kandidatov pred pristojnimi delovnimi telesi DZ-ja bodo po za zdaj zastavljeni časovnici potekala od 12. januarja.
Zaslišanje čaka tudi kandidata, ki bosta po odstopu Papiča in Kumra prevzela njuna sedanja resorja. Na čelo infrastrukturnega ministrstva se bo po pričakovanjih zavihtela zdaj državna sekretarka Alenka Bratušek, na čelo ministrstva za vzgojo in izobraževanje pa dosedanji državni sekretar na tem resorju Darjo Felda. Glede drugega naj bi bilo sicer nekaj pomislekov, ali naj prevzame vodenje tega resorja, a za zdaj ostaja med ministrskimi kandidati.
Postopek reorganizacije vlade bo glede na zastavljene roke končan v drugi polovici januarja, ko bodo ministri ob zeleni luči pristojnih delovnih teles prisegli v DZ-ju. Po enem od scenarijev bi se to lahko zgodilo na izredni seji 17. januarja, sicer pa teden za tem, ko bodo poslanci zasedali na redni plenarni seji.
Še vedno pa ni dokončno znano, ali bo Golob v okviru liste ministrski kandidatov v DZ poslal tudi ime novega ministra za notranje zadeve. Mesto na čelu tega resorja je namreč po odstopu Tatjane Bobnar ostalo prazno, vodenje ministrstva pa je začasno prevzela ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.
V medijih je sicer v preteklih tednih zaokrožilo več mogočih imen, a tako premier Golob kot tudi na vladi še ne razkrivajo, kdo naj bi bil novi minister. Za zdaj naj bi potekali še pogovori o mogočih kandidatih, a premier naj z izbiro ne bi hitel. Tako ni izključena možnost, da bo novi notranji minister funkcijo nastopil šele po reorganizaciji vlade.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje