Resolucija sicer daje izhodišča oziroma smernice in ni neposredno zavezujoča kot zakon. Zato je vedno treba resolucije še praktično izvesti s sprejetjem ustreznih zakonov oziroma podzakonskih predpisov. Kar nekaj predpisov namreč določa natančne roke, ki se jih je treba pri pripravi gradiv za obravnavo na Vladi RS držati, zato menimo, da bi bilo treba tudi natančno določiti, v katerih primerih so roki za razpravo lahko krajši.
Sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov naj traja praviloma od 30 do 60 dni; izjema so predlogi predpisov, pri katerih sodelovanje po naravi stvari ni mogoče (na primer: nujni postopki, državni proračun).
Predpisi se pripravljajo pod časovnimi pritiski ob nespoštovanju predpisanih rokov in brez ustreznega sodelovanja s strokovno, ciljno in splošno javnostjo. To vse zmanjšuje pravno varnost in učinkovitost družbenih sistemov ter zaupanje v pravno državo.
Tako ugotavlja Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), ki je po sprejetju Resolucije o normativni dejavnosti (to je novembra 2009 sprejel državni zbor) vzpostavil števec kršitev resolucije.
CNVOS se je pri sledenju kršitvam osredotočil na za zainteresirano javnost najpomembnejši del, časovni okvir, v katerem ima javnost možnost s pripombami vplivati na vsebino aktov. Organizacija ugotavlja, da so vladna ministrstva v treh mesecih objavila 137 različnih predlogov predpisov, pri tem pa omenjeno resolucijo kršila v kar 87 primerih. 64 odstotkov aktov je namreč imelo prekratek rok za javno razpravo ali pa roka oziroma povabila k javni razpravi ministrstvo sploh ni razpisalo. Resolucija namreč predvideva minimalen čas posvetovanj, ki naj bi bil od 30 do 60 dni.
Število kršitev po ministrstvih
Vir: CMVOS
| Ministrstvo za: | Število objav | Število kršitev | Odstotek kršitev |
| finance | 13 | 12 | 92,3 |
| gospodarstvo | 15 | 15 | 100 |
| kmetijstvo | 40 | 16 | 40 |
| notranje zadeve | 5 | 2 | 40 |
| okolje | 24 | 12 | 50 |
| promet | 12 | 10 | 83,3 |
| šolstvo in šport | 14 | 12 | 85,7 |
V zadnjih treh mesecih so resolucijo najhuje kršili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer so od 40 objavljenih aktov resolucijo kršili 16-krat, na vprašanje MMC-ja, zakaj, pa se niso odzvali. Prav tako molčijo na ministrstvu za finance, kjer so objavili 13 aktov in resolucijo kršili v primeru 12 in ministrstvu za gospodarstvo (15 objavljenih aktov, 15 kršitev), kjer trdijo, da pojasnila v treh dneh zaradi odsotnosti sodelavcev ne morejo dati.
Med večjimi kršitelji so tudi na ministrstvu za šolstvo in šport in ministrstvu za promet, kjer so se odzvali na našo prošnjo za pojasnilo. Najbližje spoštovanju resolucije so na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, kjer so objavili devet aktov in jih kršili le v enem primeru, ministrstvo za obrambo je objavilo dva (in resolucijo kršilo v obeh primerih), ministrstvo za visoko šolstvo tri (ob treh kršitvah) ministrstvo za zdravje in ministrstvo za kulturo pa enega, pri katerem omenjenega dela resolucije nista upoštevali. Ministrstva za zunanje zadeve, pravosodje in javno upravo v preteklih treh mesecih niso imela aktualnih objav.
"Čakamo na uskladitev s poslovnikom vlade"Na ministrstvu za šolstvo in šport pojasnjujejo, da je upoštevanje določil resolucije odvisno od njihove uskladitve s poslovnikom vlade, česar jim na vladi v treh mesecih od sprejetja resolucije še ni uspelo storiti. Postopki za spremembo poslovnika vlade naj bi bili na stopnji medresorskega usklajevanja. Ker poslovnik vlade še ni usklajen z resolucijo, se ministrstvo v tem trenutku drži poslovnika vlade, so potrdili na ministrstvu.
"Ministrstvo za šolstvo in šport si je že do zdaj prizadevalo, da je bila v pripravo aktov vključena tako strokovna kot zainteresirana javnost. Razprave so trajale bistveno dlje, v vsakem primeru pa vsaj dva meseca predtem, ko je bila formalno razglašena javna razprava. Hkrati pa smo zavezani k spoštovanju poslovnika vlade, ki ga bomo, ko bo usklajen, dosledno upoštevali in uresničevali v praksi," so pojasnili.
Na ministrstvu za promet priznavajo, da so pri pripravi nekaterih predpisov res podali krajši rok javne razprave, kot ga predvideva resolucija, a pojasnjujejo, da je treba "nujno poudariti, da je šlo v večini teh primerov za predpise, ki jih je bilo treba zaradi doslednega zagotavljanja izvajanja nalog s področja resorja, ki ga pokriva Ministrstvo za promet, nujno
čim prej sprejeti."
Če resolucija ni zakon, je ni treba spoštovati?
Poudarjajo tudi, da je zainteresirana javnost sodelovala pri pripravi in da niso prejeli pritožb zaradi prekratkih časovnih okvirov. Opomnili so, da resolucija sicer daje izhodišča oziroma smernice, a ni neposredno zavezujoča kot zakon. Zato je vedno potrebno resolucije še praktično izvesti s sprejetjem ustreznih zakonov oziroma podzakonskih predpisov. "Kar nekaj predpisov namreč določa natančne roke, ki se jih je treba pri pripravi gradiv za obravnavo na Vladi RS držati, zato menimo, da bi bilo treba tudi natančno določiti, v katerih primerih so roki za razpravo lahko krajši," predlagajo na ministrsvu za promet.
CNVOS: Ocena vladi - porazno
A CVOS izsledke svojega števca kljub vsemu označuje za "porazne", vladno odlašanje z uveljavljanjem resolucije, pa po mnenju Gorana Forbicija iz CNVOS-a "zbuja resen dvom o tem, ali je vlada takrat, ko je Resolucijo predložila Državnemu zboru, sploh mislila resno."
Dodati je treba, da resolucija ne ureja le časovnega okvira trajanja javne razprave, ampak je širši koncept pravil, ki si med drugim prizadevajo za naslednje cilje: krepitev pravne države, zagotavljanje pravne varnosti, varovanje človekovih pravic in svoboščin, spoštovanje načel delitve oblasti, spoštovanje hierarhije pravnih aktov, zagotavljanje jasnosti, preglednosti, kakovosti in določnosti
Resolucija sicer daje izhodišča oziroma smernice in ni neposredno zavezujoča kot zakon. Zato je vedno treba resolucije še praktično izvesti s sprejetjem ustreznih zakonov oziroma podzakonskih predpisov. Kar nekaj predpisov namreč določa natančne roke, ki se jih je treba pri pripravi gradiv za obravnavo na Vladi RS držati, zato menimo, da bi bilo treba tudi natančno določiti, v katerih primerih so roki za razpravo lahko krajši.
Sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov naj traja praviloma od 30 do 60 dni; izjema so predlogi predpisov, pri katerih sodelovanje po naravi stvari ni mogoče (na primer: nujni postopki, državni proračun).
Predpisi se pripravljajo pod časovnimi pritiski ob nespoštovanju predpisanih rokov in brez ustreznega sodelovanja s strokovno, ciljno in splošno javnostjo. To vse zmanjšuje pravno varnost in učinkovitost družbenih sistemov ter zaupanje v pravno državo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje