Reuters se je med drugim pogovoril tudi s predsednikom Socialnih demokratov Igorjem Lukšičem. Ta je dejal, da se ne strinja z evropskimi voditelji, ki pravijo, da mora Slovenija privatizirati tri največje banke, da bi se tako izognila t. i. pomoči. "Vedno smo bili proti prodaji bank," je dejal Lukšič.

Kot piše Reuters, so banke glavni razlog, da se je o Sloveniji govorilo v petek na srečanju finančnih ministrov EU-ja v Dublinu v kontekstu preprečitve nove težave z dolgovi v evroobmočju.

"Slovenija se sooča z resnimi izzivi," je za Reuters v četrtek dejal evropski komisar za ekonomske in monetarne zadeve Olli Rehn. Rehn je med drugim pozval k odločnim ukrepom za prestrukturiranje in dokapitalizacijo bančnega sektorja.

"Polovičen prehod v tržno gospodarstvo"
Kot piše Reuters, se je izkazalo, da je Slovenija prehod iz komunističnega v tržno gospodarstvo izpeljala le polovično. Medtem ko sta "nekdanja sovjetska satelita" Poljska in Češka republika privatizirali velika podjetja, krčili proračun in izpeljali druge reforme, je Slovenija zadržala lastništvo javnega premoženja in večkrat dokapitalizirala državne banke.

Premierka Alenka Bratušek je, piše Reuters, napovedala nadaljevanje nepriljubljenih varčevalnih ukrepov in prodajo najmanj enega podjetja v državni lasti ter morebiti tudi državne banke.

Koalicija, katere članice segajo od "neoliberalnih sredinskih do levih" strank, pa ni poenotena niti okoli drugih reform, lahko pa doživi tudi močno nasprotovanje volivcev. "Slovenija ni sprejela reform, ker ji ni bilo treba," je dejal Borut Hočevar iz Financ. "Na površju je do pred nekaj leti delovalo, da je vse v redu, a zdaj je jasno, da so bile banke uporabljene kot orodje politikov in ekonomskih elit in da bi bila Slovenija na boljšem, če bi jih prodala že pred časom."

Reuters je za Slovenijo napisal, da je s svojimi "brezmadežnimi avtocestami, trendovskimi trgovinami in lokali v Ljubljani", bolj podobna Avstriji in Nemčiji kot nekdanjim komunističnim državam. Življenjski standard dosega 84 odstotkov povprečja EU-ja, njen standard pa je dvakrat višji kot v Srbiji.

Problem je naraščanje dolga
A njeni dolgovi so se podvojili in znašajo 54 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Prejšnji teden je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) opozorila, da bo lahko slovenski dolg zaradi reševanj bank in stroškov zdravstva in pokojninskega sistema, znašal 100 odstotkov BDP-ja do leta 2015, če Slovenija ne bo sprejela reform.

Lukšič je dejal, da njegovi stranki morda ne bo uspelo preprečiti privatizacije bank, a vsaj NLB bi moral ostati v državnih rokah, saj lahko postane velika regionalna banka.

Javna poraba v Sloveniji predstavlja približno 50 odstotkov BDP-ja, kar je ena najvišjih stopenj med državami OECD-ja, piše Reuters. Slovenske vlade so prav tako zavračale tuje ponudbe za nakup podjetij v državni lasti. Nazadnje je tako vlada preprečila prodajo Mercatorja hrvaškemu tekmecu leta 2011, izpostavlja Reuters.

"Nacionalni interes je v bistvu osebni interes"
Skrb za nacionalni interes je, piše Reuters, po mnenju diplomatov in gospodarstvenikov prepletena s korupcijo in delitvijo poslov prijateljem znotraj male vladajoče elite, kar bo navada, ki jo bo težko premagati. "Vedno, ko želijo nekaj ohraniti, ker so nekako povezani s tem podjetjem ali skupino poslovnežev, ki imajo interes v podjetju, uporabijo ta koncept nacionalnega interesa, čeprav gre za osebne interese," je dejal neimenovani zahodni diplomat.

Kombinacija državnega lastništva, tesnega političnega omrežja in slabega upravljanja je odprla pot divjemu posojanju državnih bank, ki se je izjalovilo po kolapsu cen nepremičnin.

Reuters še piše o nameri premierke Alenke Bratušek, da junija del sedem milijard evrov slabih posojil NLB-ja, Abanke Vipa in Nove KBM na slabo banko prenese junija.

Nato mora vlada v te banke vložiti milijardo evrov svežega kapitala, da bi jih lahko prodala, čeprav bankirji, analitiki in diplomati pravijo, da zdaj ni perspektivnih kupcev. Reuters je še izpostavil, da je država že večkrat reševala banke, pri tem pa omenja NLB in njegovih pet dokapitalizacij. Tokrat naj bi potrebovala novih 375 milijonov evrov.

"Dokazano je, da so tuji lastniki boljši," je dejal Tomaž Boltin, predsednik Sindikata bančništva Slovenije. Prodaja bank je "edini način, da se prekine ta cikel, v katerem se banke uporablja za financiranje politične in ekonomske elite", je dejal Boltin.

"Prav protesti so ji pomagali na oblast"
A Reuters opozarja, da bo volivce težko prepričati. Ravno val protestov proti varčevalnim ukrepom je pomagal zrušiti predhodnika Alenke Bratušek, spominja Reuters.

Premierka bo podporo za ukrepe sicer dobila pri desnosredinskih strankah, morda pa jim bodo nasprotovale ravno stranke v njeni koaliciji, kar bi lahko destabiliziralo vlado.

Kot tveganje pa Reuters označuje tudi možnost referendumov. A kažejo se že znaki premierkinega popuščanja glede varčevanja. V pogovorih s sindikati je vlada skrčila načrtovano varčevanje glede plač v javnem sektorju na 158 milijonov evrov z 255 milijonov, kot je predvidevala prejšnja vlada.