Tako so ob mednarodnem dnevu boja proti revščini opozorili pri Zvezi prijateljev mladine Moste Polje. Tako sta predsednica zveze Anita Ogulin in odvetnica Nina Zidar Klemenčič opozorili, da se izključevanje začne že pri osnovnih šolah, ki bi morale biti brezplačne za vse. "Če je ogled neke predstave obvezen del šolskega programa in pomeni odsotnost od predstave hkrati tudi odsotnost od pouka, potem starši za tak dogodek ne bi smeli prejeti položnice," je poudarila Zidar Klemenčičeva.

V praksi pa se kljub načelni brezplačnosti šolstva zametki socialne izključenosti kažejo že zelo zgodaj, tudi z izpostavljanjem blagovnih znamk, ki se znajdejo na seznamu šolskih potrebščin in so dražje od drugih znamk iste potrebščine. "Sama sem se kot mama srečala s primerom, ko so v osnovni šoli za valeto najeli zunanjo plesno šolo, pri čemer ne razumem, zakaj tega ne bi mogli poučevati učitelji športne vzgoje, saj ne gre za zahtevne koreografije. Potem pa so otroci dobili obvestilo, da ne smejo na valeto, če niso plačali položnic tej šoli."

To je nesprejemljivo, je poudarila Zidar Klemenčičeva in dodala: "Osnovna šola bi morala v osnovi varovati enakost otrok vsaj v času šolanja z zagotavljanjem enakih možnosti za vse učence. Če je treba določene vsebine v sklopu šolskega programa plačevati, je nujno vnaprej zagotoviti plačilo iz šolskega proračuna za otroke iz socialno šibkih družin. Vsi otroci v javnih vrtcih in javnih šolah imajo enake pravice in dostop do enakih vsebin ne glede na premoženjske razmere staršev."

Plačana položnica pomembnejša od stigme
Anita Ogulin pa je ob tem poudarila, da je v praksi skrb za zaščito socialno ogroženih otrok pred stigmatizacijo potisnjena v ozadje. "Imeli smo primere, ko so otroke praktično odvlekli dol z avtobusa za šolo v naravi zaradi neplačanih položnic kar pred vsemi sošolci. Enako se dogaja pri neplačevanju malic, ko otroke kar odvlečejo iz jedilnic." Ogulinova ob tem poudarja, da se otroke tako že zelo zgodaj stigmatizira.

Pri tem pobudnica programa Botrstvo v Sloveniji Milena Štular poudarja, da gre pri teh primerih pogosto za otroke, ki imajo želje in tudi izkazujejo talente, a jih žal ne morejo razvijati, saj jim starši težko zagotovijo sredstva za osnovno preživetje. Temu so pod okriljem Botrstva namenjene dražbe predmetov znanih športnikov, katerih izkupiček je v celoti namenjen razvoju športnega potenciala socialno ogroženih otrok.

V devetih letih 14,5 milijona evrov za ogrožene otroke
Sicer pa je program Botrstvo v Sloveniji prisoten že devet let, v tem času je bilo za pomoč otrokom namenjenih 14,5 milijona evrov, pojasnjuje Štularjeva. Trenutno je v program Botrstvo vključenih 5.249 otrok iz vse Slovenije, ki jim pomaga 4.520 botrov. Že tretje leto pa prek dijaškega sklada pomagajo dijakom pri pokrivanju stroškov bivanja v dijaških domovih in pri potrebščinah.

Štularjeva ob tem poudarja, da je visoka vrednota programa Botrstvo tudi transparentnost. Tako celoten znesek, ki ga namenijo botri, prejmejo otroci, medtem ko se stroški izvajanja programa pokrijejo iz drugih dejavnosti. Transparentnost izkazujejo tudi z zunanjo revizijo, ki je ugotovila, da je poslovanje ustrezno. Štularjeva ob tem poudarja, da se tudi zaradi slabih praks na področju humanitarne dejavnosti nezaupanje širi na vse. "Težko je oceniti, koliko je teh slabih praks, ampak nedvomno pa mečejo slabo luč na vse humanitarne organizacije."

Sistemske spremembe pri samoumevnih zadevah
Od leta 2013 družinam v stiski pomaga tudi Enotna pravna točka Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje, kjer so že pomagali več kot 1.800 družinam s pravnimi težavami. Odvetnica Nina Zidar Klemenčič je ob tem dejala, da so v tem času dosegli tudi nekaj sistemskih sprememb, kot denimo to, da banke pri izvršbah ne smejo posegati v denarno socialno pomoč, pa to, da se otroški dodatek ne upošteva kot prejemek, obenem pa poudarja, da je tragično, da se je bilo treba boriti za tako stvar, ki bi morala biti samoumevna.

Veliko težav opažajo tudi na stanovanjskem področju, kjer opozarjajo, da ni predvidenih rešitev za dolgotrajno socialno ogrožene družine oziroma družine, za katere gre utemeljeno pričakovati, da se jim socialni položaj ne bo bistveno izboljšal v kratkem. Tako so sicer veseli predloga novega stanovanjskega zakona, saj pozdravljajo korake k ukvarjanju s težavo pomanjkanja stroškovno sprejemljivih stanovanj. "Po drugi strani pa je ključno vprašanje, kakšna bodo merila za pravico do stanovanjskega dodatka in kako bodo regulirani stroški, ki so najpogostejša težava pri socialno ogroženih." Stanovanjski zakon pa ne rešuje težave pomanjkanja socialnih stanovanj za trajno ogrožene družine. Nina Zidar Klemenčič ob tem poudarja, da bodo poslali pripombe v okviru javne razprave.