Na začetku marca letos je mariborsko okrožno sodišče izreklo precedenčno sodbo v tožbi žrtve proti slovenski Rimskokatoliški cerkvi (RKC). Sodišče je namreč že drugič presodilo, da je RKC odgovoren za ravnanje pokojnega župnika Karla Jošta iz Artič.

Priznana odškodnina je bila že sama po sebi redek primer sodne prakse v takšnih zadevah, novost pa je bila, da je sodišče prvotno odškodnino dvignilo s 50.000 na 80.000 evrov. Nadškofija Maribor, škofija Celje in župnija Artiče, kjer je pred smrtjo pastiroval Jošt, bodo zdaj morale plačati, čeprav sodbo že poskušajo izpodbijati.
Gre za prvi tovrstni primer pri nas, ali bo to sprožilo plaz novih odškodninskih tožb, pa bo treba še počakati. Za oceno, koliko bo morebitnih novih vloženih tožb, smo prosili tudi Slovensko škofovsko konferenco (SŠK), a nam odgovora na to niso podali.

Prosili smo jih tudi za podatke o številu internih prijav spolnih zlorab v zadnjih 22 letih in o tem, koliko so jih raziskali, kaj so odkrili, kako so ukrepali ter koliko odškodninskih tožb je odprtih zoper slovenski del RKC-ja. Poleg tega nas je zanimalo še, kaj mora duhovnik storiti, da ga izločijo iz cerkvenih vrst.
Izključen ni bil še noben duhovnik
Na SŠK-ju so za MMC pojasnili, da so po letu 2001, ko je Sveti sedež objavil novo zakonodajo s področja obravnave kaznivih dejanj spolnih zlorab, prejeli nekaj več kot 20 prijav duhovnikov zaradi suma kaznivih dejanj spolnih zlorab, kar je po oceni SŠK-ja med dvema in štirimi odstotki v celotni populaciji duhovnikov.
Škofovska konferenca, so zapisali, ni pristojna za obravnavo posameznih primerov, natančnejše podatke o postopkih pa imajo škofije in redovne skupnosti. Za preiskovanje domnevnih spolnih zlorab je slovenski RKC ustanovil tudi ekspertno skupino, a je njena pristojnost le svetovalne narave. Je pa bila skupina pri svojem delu seznanjena z nekaterimi kaznivimi dejanji, škofje in redovni predstojniki pa so pri obravnavi samostojni, so pojasnili.

"Krajevni škof ali redovni predstojnik, če je storilec redovnik, sta dolžna za vsak primer izvesti predhodno preiskavo. Če je sum kaznivega dejanja potrjen, mora škof o rezultatu preiskave obvestiti Sveti sedež, ki za vsak primer odloči, ali se bo preiskovalni in kazenski postopek nadaljeval v Rimu ali v domači škofiji oz. redovni skupnosti. V primeru potrjenega suma kaznivega dejanja mora škof duhovnika iz preventivnih razlogov umakniti iz okolja, kjer bi bil lahko nevaren za otroke oz. eventualne nove žrtve spolnega nasilja.
V primeru, da je duhovnik spoznan za krivega za kaznivo dejanje spolnega nasilja, ne sme več trajno delovati na župniji in v okolju, kjer bi lahko prišel v stik z otroki oz. žrtvami. Najhujšo kazen, kot je odslovitev iz kleriškega stanu, mora potrditi Sveti sedež.
Takšna kazen v Sloveniji do sedaj (še) ni bila izrečena. Poleg tega je potrebno opozoriti, da poleg cerkvenega postopka lahko žrtev sproži tudi civilni kazenski postopek, ki se odvija samostojno in neodvisno. Žrtve kaznivih dejanj opozorimo na to možnost in jim svetujemo, naj storilce prijavijo civilnim organom pregona," so sklenili svoja pojasnila na SŠK-ju.

Koliko jih je bilo?
Čeprav uradnih podatkov RKC-ja nimamo, pa število žrtev zagotovo ni majhno. Spomniti velja, da je samo Jošt imel na vesti 16 žrtev, ni pa bil edini, ki se je spravil na mladoletne člane svoje fare. O oceni žrtev smo se obrnili tudi na Društvo za zaščito ustave in žrtve Cerkve. Janja Škrjanc iz omenjenega društva je povedala, da so do zdaj prejeli bolj ali manj javnosti že znane primere spolnih zlorab duhovnikov pedofilov. Omeniti velja, da je društvo nastalo šele leta 2011.
Ocene podcenjujoče
V nasprotju z uradnimi ocenami RKC-ja pa je Škrjančeva mnenja, da je pedofilov v duhovniških vrstah precej več - celo od dva- do štirikrat več, se pravi deset in več odstotkov. Točne ocene je po njenih besedah težko podati zaradi nenehnih premeščanj kompromitiranih duhovnikov po župnijah.
"Veliko primerov se nekako uredi tudi med Cerkvijo in starši. Koliko, ne vemo. Andrej Saje (generalni tajnik SŠK-ja op. a.) je v nekem intervjuju za javnost povedal, koliko primerov spolnih zlorab se rešuje znotraj Cerkve in glede na to, koliko primerov je bilo v javnosti že znanih, smo približno prišli do podatka, da bi bil ta odstotek lahko blizu 20 odstotkov," je ocenila.

In kako se spopadajo s to problematiko? Škerjančeva je pojasnila, da opozarjajo javnost, institucije, organizirajo okrogle mize in novinarske konference, podali pa so tudi predloge pri pripravi novega kazenskega zakonika. Društvo izdaja tudi časopis Razmisli. Vse žrtve je hkrati pozvala, naj svoje primere prijavijo policiji, četudi so ti že zastarali, in opozorila, da je odrasle ljudi, ki so bili žrtve zlorab, o tem zelo težko prepričati. Kot primer je navedla izkušnjo s socialno delavko, ki je tovrstno zlorabo doživela v otroštvu, a dogodka ne želi izpostaviti javnosti.
Sodišče uslišalo duhovnika
Kaj pa se je v Sloveniji v vseh teh letih z znanimi primeri zlorab dogajalo na sodiščih? Od nekaj več kot 20 prijavljenih primerov je bilo javnosti zaradi njihove medijske izpostavljenosti znanih predvsem šest. Na zatožni klopi so se tako skozi leta znašli Slavko Štefko, Anton Kmet, Franc Frantar, Albin Žnidarič ter že omenjeni Jošt.
Mariborsko višje sodišče je po obsodbi na prvi stopnji leta 2011 odločilo, da je Štefko, polenški duhovnik, nedolžen, pri čemer je pri razsodbi za čuda upoštevalo zgolj izjavo župnika, ne pa tudi mnenja sodne izvedenke, ki je ugotovila, da je šlo za spolno motivirano ravnanje skozi daljše časovno obdobje. Štefko je konec februarja letos umrl, opran krivde spolnega napada na štiri deklice.
Sodišče je odločilo, da je Kmet, ki je v času zlorab, se pravi med letoma 2006 in 2007, služboval v župnijah Brezno in Remšnik, kriv. Slovenjgraški policisti so konec maja 2007 prijeli takrat 35-letnega župnika. Zaradi suma pedofilije so ga pridržali, a ga je preiskovalna sodnica že naslednji dan po zaslišanju izpustila na prostost in mu ob tem izrekla prepoved približevanja domnevnima žrtvama.
Mariborska nadškofija, kamor sodita župniji Brezno in Remšnik, kljub resnosti obtožb proti Kmetu ni ukrepala. Slovenjgraško tožilstvo pa je ob pomoči policije proti njemu kmalu napisalo obtožnico, prva sodba pa je padla leta 2010. Mariborsko višje sodišče jo je proti koncu leta 2011 tudi potrdilo in Kmetu prisodilo devet mesecev zaporne kazni zaradi spolne zlorabe dveh deklic.
Ponj so morali s tiralico
Morda najbolj razvpit pa je bil primer Franca Frantarja iz župnije Kašelj - Zalog. Pravnomočno obtožnico zoper dušnega pastirja je tožilstvo spisalo že leta 2002, a se obravnave niso in niso mogle začeti. Sprva je sodne postopke zavrla domnevna Frantarjeva bolezen, pozneje pa se je, po besedah slovenskega RKC-ja, brez njihove vednosti, podal v misijon v Mali.
Mladina se je v enem izmed svojih člankov takrat spraševala, ali to res drži, saj da so nekateri v RKC-ju dobro vedeli za njegov odhod, nekateri pa so zanj celo zbirali denarne prispevke. Ker ga ni bilo mogoče privesti pred sodišče na lep način, je bila za Frantarjem izdana celo mednarodna Interpolova tiralica. Leta 2006 se je iz misijona v Malaviju na jugu Afrike le vrnil v Slovenijo.
Frantarja so zaradi spolne zlorabe še ne desetletne deklice pravnomočno obsodili decembra 2008, ko so mu ljubljanski višji sodniki izrekli petletno zaporno kazen. A se je nato še več kot leto dni z zdravniškimi potrdili izogibal odhodu v zapor, aprila 2010 pa so ga oblasti le strpale za zapahe. Lani, točneje 29. decembra, ga je sodišče pogojno izpustilo na prostost.
Za nekatere je bilo že prepozno
V neslavnem naboru obsojencev iz vrst pedofilov se je znašel tudi ormoški duhovnik Žnidarič. Njegov primer je bil pred leti prav tako deležen obilice medijske pozornosti. Žnidaričeva sodna zgodba se je začela leta 2007. Povod za kriminalistično preiskavo je bil namreč prijava zdravstvene ustanove, v katero se je v začetku istega leta po pomoč zatekel duševno zaostali deček in spregovoril o tem, kako naj bi ga zlorabil pripadnik križniškega reda.
Od prijave do pravnomočne obtožnice, ki je župnika bremenila spolne zlorabe treh fantov, je minilo skoraj leto dni. Ena izmed žrtev je bil že omenjeni duševno zaostali deček, druga dva pa sta bila stara 14 in 15 let. Sodišče je julija 2009 Žnidariču prisodilo pet let in pol zaporne kazni ter petletno prepoved neposrednih stikov z otroki oziroma osebami, mlajšimi od 15 let pri opravljanju duhovniškega poklica.
A Žnidarič enako kot Frantar ni ponižno odšel v zapor, temveč se je še nekaj mesecev izogibal bivanju na Dobu, zaradi česar je moralo sodišče tudi za njim razpisati tiralico. Novembra istega leta so ga policisti le izsledili in ga prisilno privedli v zapor. Ob aretaciji so se oglasile tudi druge domnevne žrtve duhovnika iz časov, še preden je ta prišel službovat v Ormož, vendar ga zaradi zastaranja teh primerov niso mogli več kazensko preganjati.
Odškodnina mimo oči javnosti
Dva izmed zgoraj navedenih treh fantov pa sta se le odločila za odškodninsko tožbo. Sodišče je razsodilo v korist žrtev - enemu izmed njih je prisodilo 41.500 evrov odškodnine z zamudnimi obrestmi vred, Žnidariču pa je poleg tega naložilo še plačilo sodnih stroškov.
A se je junija lani zgodil zasuk, saj je eden izmed tožnikov tožbo umaknil v zameno za zunajsodno poravnavo, višina poravnalnega zneska pa je ostala skrita. Istega meseca je bil izdan tudi sklep o umiku druge tožbe, iz česar je mogoče sklepati, da se je druga žrtev prav tako uspela poravnati s križniškim redom.
Dan pred ovadbo umrl
Preden je stekel kakršen koli postopek, pa se je končalo življenje še enega duhovnika, osumljenega spolne zlorabe mladoletnih oseb. Vlada Pečnika, vodjo cerkvenega počitniškega doma Oaza miru, so kriminalisti našli decembra 2011 v bližini mejnega prehoda Ljubelj. Pečnik je bil sicer spolnih zlorab osumljen že v času, ko je bil ljubljanski nadškof Alojz Uran.
A RKC ga je takrat zgolj premestil v drugo župnijo, na njegovo željo pa je bil premeščen na mesto vodje Oaze miru. Uranov naslednik Alojz Stres naj bi ga na podlagi izsledkov preiskave sicer pozval, naj se odpove vodenju omenjenega počitniškega doma. Uradno je to storil, neuradno pa je vse teklo po starem. Do dneva pred vložitvijo ovadbe. Takrat so se pri Pečniku zglasili kriminalisti, naslednji dan so ga našli mrtvega v snegu, kjer je umrl zaradi podhladitve.
Številke razkril Anonymus
Pogled malce pred konec preteklega tisočletja pa razkrije še eno obsodbo zaradi spolnega napada na osebo, mlajšo od 14 let. Celjsko sodišče je že leta 1999 odločilo, da je eden izmed celjskih župnikov kriv in ga obsodilo na leto dni pogojne zaporne kazni. In ker se v letu dni ni pregrešil, je lahko ostal na prostosti. A kljub pravnomočni obsodbi mu je RKC pustil, da še naprej vodi eno izmed celjskih župnij, rekoč, da o sodbi uradno niso bili obveščeni in zanjo niso vedeli.
Ob lanskem februarskem hekerskem napadu skupine Anonymus na cerkvene računalniške strežnike je na plan prišel tudi podatek, ki ga je SŠK uradno potrdil, da RKC ocenjuje, da je pedofilskih duhovnikov v njenih vrstah od dva do štiri odstotke.
Duhovniki predstavljajo le kapljo v morje
Točnih številk, koliko je duhovnikov v Sloveniji, nismo dobili. Najbolj sveži uradni podatki so iz leta 2004, ko jih je bilo 1.181. Do takrat pa je njihovo število upadlo v povprečju šest na leto. Groba ocena na podlagi teh številk je torej, da je v naši državi danes okoli 1.100 duhovnikov.
Če upoštevamo odstotke pedofilskih duhovnikov, ki jih navaja RKC, to nanese od 22 do 44 do otrok nevarnih duhovnikov. Na spodnji meji se to lepo sklada s podatki o prijavljenih zlorabah, a če pogledamo zgornjo mejo, to pomeni, da jih je po župnijah po Sloveniji teoretično še vsaj dvakrat toliko, kolikor je bilo prijav. Ob upoštevanju neuradnih ocen, pa se ta številka giblje okoli 110.
Za podatke o spolnih napadih na osebe, mlajše od 15 let, smo zaprosili tudi policijo, da bi videli, kolikšen delež tovrstnih kaznivih dejanj predstavljajo dejanja katoliških duhovnikov.
Podatke si lahko ogledate v tabeli, vendar sodeč po dosegljivih podatkih delež spolnih zlorab od duhovnikov v primerjavi s celoto predstavlja zelo majhen del. Komaj 1,37-odstotnega, v najslabšem primeru pa okoli 3,44-odstotnega. Uradne številke torej pritrjujejo oceni kardinala Franca Rodeta, ki je ob izbruhu mednarodne afere prikrivanja spolnih zlorab znotraj cerkvenih zidov dejal, da grehi pedofilskih duhovnikov predstavljajo le zanemarljiv odstotek, večina zlorab pa se zgodi med domačimi štirimi stenami.

A ker policija ne vodi posebne statistike o področju izvora omenjenih napadov, tudi ni mogoče natančno reči, kateri sektorji družbe so najbolj endemični za tovrstno kriminaliteto.
Kljub temu pa je položaj RKC-ja v družbi zelo specifičen. Gre za institucijo, ki svojim članom in tudi obči družbi nalaga najvišja moralna merila in zaradi tega družba od nje upravičeno pričakuje ravnanje v skladu s svojimi nauki. A izmikanje odgovornosti, ščitenje gnilih jabolk v svojih vrstah ter neodzivnost pri širši javnosti pušča vtis, da si institucija lahko dovoli zlorabo moči na račun najšibkejših članov družbe.