V intervjuju za STA je Rode ocenil, da to velikansko zanimanje vendarle pomeni, da sta mesto in vloga nadškofa v Ljubljani in Mariboru za slovenski prostor pomembnejša, kot bi nekateri v Sloveniji radi priznali.

Bo pa služba novih nadškofov izredno težka, je še dejal in pojasnil: "Prvič zaradi tega, ker sta predhodnika podala odstopni izjavi, drugič zato, ker čas te praznine že predolgo traja in so pričakovanja zelo velika. In tu so se nabrali določeni problemi, ki jih bo treba reševati."

Kdo bo zamenjal Stresa in Turnška?
Za TV Slovenija je že v nedeljo dejal, da med tistimi, ki se omenjajo za naslednika Antona Stresa in Marjana Turnška, "ne vidim človeka, ki bi bil že narejen za nadškofa". "Mislim, da se bo moral tako ljubljanski kot mariborski nadškof - kateri koli bo imenovan - narediti," je poudaril, ob tem pa zatrdil še, da bosta imela oba popolno podporo slovenske Katoliške cerkve.

Za STA je še dodatno pojasnil, da je veliko ljudi, ki jih vidi kot "zmožne, da se bodo naredili za nadškofe - sčasoma, z dobro voljo, z Božjo pomočjo, z našo podporo, molitvijo, nasveti". "In tako se bo rešil ta problem, ki po mojem mnenju že predolgo traja," je še dodal.

Nova nadškofa do konca leta?
Rode upa, da bosta nova nadškofa imenovana kmalu, prepričan pa je, da bo to vsaj do konca leta. Sam pri papežu Frančišku ni lobiral za točno določena imena, je zatrdil, je pa papežu "nekajkrat rekel, naj se ta stvar pospeši". "Drugega si pa ne bom dovolil; mogoče s kakšno besedo kardinalu prefektu kongregacije za škofe Marcu Ouelletu, mogoče drugim njegovim svetovalcem, papežu, ki sprejme končno odločitev, pa ne bom sugeriral imen. Nekateri si to dovolijo, a take poteze po navadi niso najbolj posrečene," je pojasnil.

In kako se odsotnost nadškofov vidi navzven? "Apostolski administrator je na čelu škofije samo začasno in zato ne more imeti avtoritete, ki jo ima škof ordinarij. Po drugi strani se tudi vidi, da se je število operativnih ali aktivnih škofov zmanjšalo, in to se pozna v slovenski javnosti."

Odnos Cerkev-politika pri nas ni skladen z evropsko ustavo
V pogovoru je ocenil še, da se v Sloveniji, ko gre za odnos med Cerkvijo in politiko, ne držimo evropske ustave, ki po njegovih navedbah v prvem členu pravi, da EU vzdržuje "odprt, transparenten, iskren in stalen dialog s Cerkvijo".

"Vzemimo primer: obstoječi zakon o verski svobodi so podprli katoličani, evangeličani, pravoslavni in muslimani, torej večina vernih pri nas. Nekdanji vodja urada za verske skupnosti Aleš Gulič in nekdanji minister za kulturo Uroš Grilc pa sta brez dialoga z verskimi skupnostmi načrtovala radikalno spremembo tega zakona. To je absolutno proti evropski ustavi. Tega si ne bi smeli dovoliti. Naj se enkrat navadijo, da so verske skupnosti partner, ne pa predmet manipulacije," je prepričan.

Cerkev v svojem jedru zdrava, vendar ...
Spregovoril je tudi o Cerkvi na splošno - prepričan je, da je v svojem jedru, ko govorimo o vernikih, zdrava. Po drugi strani pa je Cerkev kot skupnost vernih po njegovi oceni "zelo šibka na področju medijev, iz šole pa je popolnoma odsotna". "Tukaj sta tudi pasivnost in strah, ki nedvomno izhaja iz preteklosti in ki ga slovenski vernik še ni premagal," ugotavlja.

Obenem vidno vlogo Cerkve vidi na področju "vzgoje za vrednote": "Verniki vzdržujejo 80 odstotkov kulturne dediščine v Sloveniji, in to je velik zalogaj zanje. Cerkev na ravni župnij predvsem na podeželju vendarle v naš prostor vnaša ozračje, ki ljudi med seboj povezuje in jih zbližuje ter ustvarja neki refleks medsebojne pomoči in razumevanja med ljudmi."