"Prav je, da želi vlada pomagati kmetom, vendar mora biti ta pomoč tolikšna, da ji lahko rečemo pomoč in si bo kmet lahko vsaj del stroškov, ki jih je imel z nabavo krme, tudi poravnal," je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič in dodal, da vsota, kot jo predvideva vladni odlok, pa "še simbolika ni".
"Temu lahko rečemo mizerija," je bil kritičen. "Kmetje nas kličejo, da je to sramota."

Navedel je primer kmetije, ki ima 30 hektarjev travnikov, 30 glav krav molznic in 30 glav mladega goveda, stopnja poškodovanosti travinja pa je bila po uradni oceni komisije od 30- do 50-odstotna. Kmet je moral dokupiti 60 ton sen, 250 kubičnih metrov koruzne silaže in šest ton pesnih rezancev, za kar je odštel 17.000 evrov. Po vladnem odloku bo upravičen do 570 evrov pomoči, ki se bo štela tudi v dohodninsko osnovo, je dejal.

V zbornici zahtevajo, da vlada ta odlok razveljavi ter živinorejskemu sektorju nameni več denarja in vključi ves sektor, tudi rejce perutnine, ki so sedaj izvzeti.

KGZS je v postopku priprave odloka ministrstvu poslala več predlogov, od katerih je bil delno upoštevan eden, in sicer pri vstopnem pogoju glede glav živine. Ministrstvo je sprva predvidelo, da bi bile upravičene kmetije, ki redijo vsaj pet glav velike živine, v sprejetem odloku je to število zmanjšano na dve.

Niso pa bili upoštevani predlogi, da bi se pomoč glede na obtežbo na hektar delila v teh kategorijah (od 0,5 do 1 glave, od 1 do 1,5 glave ter od 1,5 do 1,9 glave na hektar), da bi bili vključeni tudi rejci perutnine, ki sami pridelujejo krmo, ter da bi bilo za pomoč namenjenega več denarja.

Vladni odlok predvideva za skupno 4,5 milijona evrov pomoči, uradna ocenjena škoda na krmnih rastlinah zaradi suše pa po Žvegličevih besedah znaša 89 milijonov evrov. Kmetijska ministrica Irena Šinko je v četrtek dejala, da je pomoč namenjena predvsem temu, da zaradi visokih cen krme in pomanjkanja krme ne bi prišlo do zmanjšanja osnovne črede oz. staleža živali.

V četrtek sprejeti odlok o finančni pomoči zaradi izpada krme leta 2022 namenja pomoč kmetijam, ki imajo v reji vsaj dve glavi velike živine (upošteva se govedo, drobnica, kopitarji in prašiči), povprečno obtežbo 0,9 glave velike živine na hektar in kmetijske površine, na katerih gojijo krmo. Za travnike in pašnike ter površine z deteljo, ki so bili poškodovani več kot 60-odstotno, pomoč znaša 38 evrov, za tiste, ki so bili poškodovani od 30- do 60-odstotno, pa 19 evrov na hektar. Za površine, kjer gojijo krmne rastline, je pomoč za več kot 60-odstotno poškodovanost 95 evrov, za od 30- do 60-odstotno poškodovanost pa 47,50 evra na hektar.

Kmetom za pridobitev pomoči ni treba vložiti vloge. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja bo izdala informativne odločbe, ki jih bodo upravičenci prejeli na dom, so sporočili s kmetijskega ministrstva. Ob tem so pozvali, naj vsi morebitni upravičenci pravočasno poravnajo zapadle davčne in druge denarne obveznosti do države, ki presegajo 50 evrov. V skladu z odlokom morajo biti te obveznosti poravnane najpozneje peti dan po uveljavitvi odloka v uradnem listu.

Danes bo v uradnem listu objavljen tudi prav tako v četrtek sprejeti odlok o finančnem nadomestilu zaradi visokih cen reprodukcijskega materiala, ki se porabi v čebelarskem sektorju. Pomoči bodo deležni čebelarji, ki imajo vsaj štiri čebelje družine, in sicer 10 evrov na čebeljo družino. Za pomoč je skupno predvidenih dva milijona evrov. Tudi pri tem ukrepu upravičencem ne bo treba oddati vloge, morajo pa prav tako imeti poravnave omenjene obveznosti do države. Informativne odločbe bodo izdane predvidoma do 21. decembra 2022, je ločeno sporočilo ministrstvo.