"Mislim, da so mehanizmi izključevanja enaki. Seveda govorimo o različnih temah, ampak v osnovi so mehanizmi izključevanja ranljivih družbenih skupin enaki, ne glede na to, ali gre za migrante, Rome ali istospolno usmerjene," je za MMC dejal sociolog Roman Kuhar. Zato se z organizatorji letošnjega Prida, dvanajstega po vrsti, strinja, da je vprašanje položaja manjšin v neki določeni družbi odvisno tudi od širšega družbenega konteksta.

"Vprašanja socialne in ekonomske pravičnosti ni mogoče misliti brez zahtev po popolni enakosti ne glede na katero koli osebno okoliščino," so v sporočilu z naslovom “Svoboda in solidarnost sta istospolni par” zapisali organizatorji Prida. "Zato sta prizadevanje za emancipacijo posameznih družbenih manjšin in prizadevanje za večjo ekonomsko enakost neločljivo povezani," so dodali.

LGBT-vprašanje in reševanje krize povezani
Kot je za MMC dejala Nina Hudej, predsednica društva Parada ponosa, organizatorja Prida, "so vsa identitetna vprašanja pomembna v tem trenutku". "Tako neenaka zastopanost žensk v javnem prostoru, nasilje nad ženskami, diskriminacija izbrisanih, diskriminacija tujih delavcev, nezaposlenost mladih kot deprivilegiranost samskih, obubožanost starostnikov in tako dalje. Vsa socialna in identitetna vprašanja se nam zdijo v tem trenutku pomembna in mislimo, da druga z drugimi hodijo z roko v roki. Ne moremo brez reševanja identitetnih vprašanj reševati ekonomske in socialne krize."

Kuhar je izpostavil posebno težek položaj, v katerega je kriza pahnila družbeno ranljive skupine. "V kontekstu politike neoliberalizma in ekonomske recesije in tako naprej vemo, da so tiste skupine, ki so v družbi najbolj ranljive, v takih kontekstih še bolj ranljive," je dejal Kuhar. Čeprav so geji, lezbijke in transeksualci bogati, revni ali brezposelni kot drugi ljudje, pa ima krčenje socialne države na njih večji vpliv kot na druge. V času krize so marginalne skupine še bolj marginalizirane, opozarja Kuhar, saj se zaradi splošnega nezadovoljstva v družbi predsodki in stereotipi še krepijo.

Ko ena manjšina izključuje drugo manjšino
A čeprav obstajajo med položaji Romov, pripadnikov LGBT-skupnosti (lezbijke, geji, biseksualci, transseksualci), izbrisanih, žensk ali migrantov jasne vzporednice, Kuhar pogreša več solidarnosti. Kot problematično izpostavlja parceliranost bojev. "Ta različna gibanja bi imela večjo moč, če bi delovala in prepoznala te iste mehanizme izključevanja. Tako pa se nam dostikrat zgodi, da ena manjšina izključuje drugo manjšino in smo soočeni s to hierarhizacijo manjšin. Tudi znotraj gejevske in lezbične skupnosti imate pozicije, ki so proti Romom, ki so proti muslimanom in tako naprej, češ saj mi smo boljši, oni so še hujši od nas," je opozoril Kuhar.

Prva Parada ponosa je potekala leta 2001, zato smo sogovornika vprašali, kako ocenjujejo potek boja za LGBT-pravice. Od takrat se je vidnost gejev in lezbijk povečala, je dejala Hudej. Kot je dejala, je bil leta 2005 sicer sprejet diskriminatorni zakon o registraciji istospolnih partnerstev, a nevladne organizacije so opravile veliko delo pri ozaveščanju o nedopustnosti diskriminacije. Kot pomembno točko je izpostavila sprejetje družinskega zakona, ki je bil potem sicer zavrnjen na referendumu, in odločitve nekaterih državnih organov glede priznavanja enakopravnosti. Pri tem je izpostavila ugotovitev vrhovnega sodišča, da lahko istospolni partner že po obstoječi zakonodaji posvoji partnerjevega otroka. To je predvideval tudi na referendumu padli družinski zakonik.

Za položaj istospolno usmerjenih odgovorna predvsem levica
Odnos politike do zahtev LGBT-skupnosti je bil sicer različen, rezultat pa podoben. "Očitno so progresivne sile premalo pogumne v nekaterih trenutkih, da bi dovolj zavzeto zagovarjale svoje vrednote, in se preveč podredijo nazadnjaškim in konservativnim strujam te države," je dejala Hudej. Kuhar meni podobno. Da se zahteve ponavljajo iz leta v leto, nam pove predvsem eno: "da politika še vedno nima dovolj politične volje, da bi naslovila ta vprašanja, zato ker so rešitve in odgovori vsaj na ta najbolj izpostavljena vprašanja jasni. "Zelo jasni so modeli reševanja in naslavljanja teh vprašanj v EU-ju in širše. Tukaj se Slovenija ne sooča z nekimi zadevami, ki bi bile popolnoma nove in kjer bi bilo treba še iskati neke rešitve. Tukaj gre preprosto za politično preštevanje točk." Težava pa je po Kuharjevem mnenju predvsem v levici. Spomnil je, da je bilo pri družinskem zakoniku bolj kot nasprotovanje desnice problematično nasprotovanje znotraj leve koalicije, ki je imela težave z zagotavljanjem 46 glasov v DZ-ju za sprejetje zakonika.

A napredek vendarle je, poudarja Kuhar. "Še 10, 15 let nazaj, ko sem sedel na ministrstvu v teh skupinah, ki so pripravljale zakon, smo se pogovarjali, koliko pravic priznati, pa katere. Zdaj se nekako strinjamo, da morajo imeti istospolni in raznospolni pari enake socialne, ekonomske in podobne pravice. Problem je v tem, ali smo sposobni pogleda na to, da bodo v soboto dopoldne na Ljubljanskem gradu v vrstah stali raznospolni in istospolni pari in čakali na poroko, ali pa bomo po logiki politike iz Amerike v 50. in 60. letih, kjer so bili eni na začetku avtobusa, drugi pa na koncu avtobusa, v soboto na Ljubljanskem gradu gledali heteroseksualne pare, ki se poročajo, ob torkih in četrtkih dopoldne v pisarnah na občini istospolne pare, ki se registrirajo," je dejal.

Na začetku medijska ignoranca, zdaj ...
Kuhar je izpostavil tudi napredek pri medijskem poročanju v zadnjih 12 letih in opisal poročanje o Paradi ponosa leta 2001. "Spomnim se, kako Televizija Slovenija o tem tisti večer sploh ni poročala. Poročala je dva dni pozneje. Ni bil sploh prepoznan pomen take manifestacije. Danes je to ne samo po navadi prva novica, ampak se o tem poroča že v dneh pred parado."

Pri napredovanju na področju pravic LGBT-skupnosti je podpora politike in politikov gotovo ključna, se strinjata oba sogovornika. Oba sta izpostavila nedavno mirno Parado ponosa v Splitu, ki je bila pred dvema letoma prizorišče brutalnih napadov na aktiviste in podpornike LGBT-skupnosti. Novoizvoljeni župan Ivo Baldasar je namreč parado podprl in bil na njej tudi govornik. "Split je dober primer, ki prikazuje, kako zamenjava lokalne oblasti vpliva na to, da lahko takšni politični shodi potekajo veliko mirneje in veliko svobodneje," je dejala Nina Hudej.

A kljub določenemu napredku Slovenija za številnimi državami na tem področju zaostaja. "Žal se v evropskem kontekstu gotovo umeščamo med države, ki jim svoboda in enakopravnost nista prioriteti. Mislim, da je to pač očitno. Medtem ko je več najnaprednejših držav že sprejelo zakonodajo, ki omogoča istospolne poroke, smo pri nas imeli referendum o najosnovnejših človekovih pravicah. Mislim, da smo gotovo bolj blizu stereotipnim predstavam o nekem mačističnem in šovinističnem Balkanu, čeprav se kot taki gotovo neradi vidimo," je dejala Hudej, Kuhar pa opozarja na primerjalno zaostajanje Slovenije. "Trend v EU-ju je popolna izenačitev in mi počasi z vsakim letom ali skoraj z vsakim mesecem, ker se to tako hitro spreminja, bolj drsimo na evropski rep," je pojasnil.