Nestrpnosti proti Romom je bilo vedno veliko, tako vidne kot nevidne, zadnje čase pa izrazito prehaja v polje vidnega, je dogodke v Franciji, kjer je država izgnala številne Rome iz Romunije, komentiral Jožek Horvat – Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije in nekdanji predsednik Sveta romskih skupnosti.
Zgledna ureditev razmer ni dovolj
Nestrpnost sprožajo tudi predstavniki oblasti s sovražnim govorom in različnimi ukrepi. "Evropa, ki je zibelka demokracije, je hkrati tudi zibelka nestrpnosti, nacizma in sovraštva," je kritičen Jožek Horvat - Muc, čeprav priznava, da je urejanje romske problematike v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami EU-ja zgledno. Hkrati dodaja, da urejanje zadev ne poteka tako, kot bi lahko, in čeprav so predstavniki Romov nacionalnemu programu za urejanje romske problematike naklonjeni, se ta po njegovem mnenju ne izvršuje.

Prioritete reševanja romske problematike so urejanje bivanjskih razmer, izobraževanje in zaposlovanje, izpostavlja Horvat – Muc in dodaja, da se na področju bivanja še vedno ni premaknilo skoraj nič. Romi se namreč še vedno spopadajo z neurejenim lastništvom zemljišč, težavami pri legalizaciji romskih naselij in parcelaciji zemljišč.

Romi: Da, Slovenci so nestrpni do Romov!So Slovenci na splošno nestrpni do Romov? Slovenija je zelo nestrpna do vseh drugačnih, "pri Romih pa se ta nestrpnost iz časa v čas povečuje. Ozaveščanje se z različnimi dejavnostmi in programi izvaja, je pa to premalo", je svoje videnje stanja pojasnil Horvat – Muc.

Romi se v državah, v katerih živijo, le redko popolnoma asimilirajo in zlijejo s prebivalstvom. Zakaj? Je to posledica 'zgodovinskega spomina', stoletij stigmatizacije?
Znotraj romskega naroda obstajajo velike razlike, tako po statusu posameznih skupin med samimi Romi kot tudi glede stopnje integriranosti v širšo družbo. V preteklosti ni bilo zaželeno izražanje identitete ali romskega rodu, zato so se mnogi uveljavljeni Romi odpovedali temu delu svoje identitete. V sodobnem času, ko oživlja zavest o pripadnosti romskemu narodu kot posebni vrednoti, se obnavlja spomin na posameznike, ki so bili romskega rodu, vendar so se asimilirali. Najbolj znan je glasbenik Django Rajhard, omenja pa se npr., da so bili romskega rodu tudi Ava Gardner ali pa Yul Brinner in celo Elvis Presley.

"Zgodovinski spomin" lahko bolje razumemo v širšem primerjalnem kontekstu. Iz zgodovine bom navedla podatek, da so na območjih današnje Romunije in Moldavije nekateri Romi/Cigani živeli v suženjstvu ali tlačanstvu vse do leta 1856. Nekateri viri navajajo, da so bili še v letu 1848 nekateri med njimi, ki so bili v "zasebni" lasti, okovani v verige in da so živeli v nemogočih razmerah. Ocene števila "osvobojenih" Romov so se v tistem času gibale okoli 200.000 ljudi, so pa tudi znatno višje ocene. V sosednjih državah so se oblasti želele zaščititi pred morebitnim navalom teh osvobojenih sužnjev.

V septembru leta 1888 je bil v Avstro-Ogrski sprejet zakon, ki naj bi omogočil enoten in učinkovit postopek v boju proti "ciganski nadlogi". Cilj "ciganskega" zakona iz leta 1888 je bil tujim Romom, ki bi utegnili množično priti iz Romunije in Moldavije, učinkovito preprečiti ter prepovedati bivanje v Avstriji in hkrati avstrijskim Romom nomadski način življenja narediti kar se le da neprijeten. Že naslednje leto je bil na Štajerskem pripravljen popis vseh Romov, ki so imeli domovinsko pravico prebivati v občinah na tem območju. Vse druge Rome, ki niso imeli domovinske pravice v občini, pa so oblasti izgnale. Zato so obstajali posebni "odgonski" protokoli.

Migracije romunskih Romov v Francijo so najverjetneje ekonomske, številčnost pa omogoča tudi prosto prehajanje meja za državljane članic EU-ja. Se strinjate s to trditvijo?
S tem ko so postali državljani EU-ja, so se za Rome odprle možnosti za potovanje v bogatejše države, kar je bila njihova želja že od nekdaj. Zaradi omejitev možnosti za potovanje v zahodne države so pred časom predlagali celo izdajo posebnega romskega potnega lista, ki bi jim omogočil prost prehod meje.

Zakaj torej romunski Romi odhajajo v Francijo? Gre to pripisati temu, da sta si jezika (romunski in francoski) nekoliko podobna, saj pripadata isti jezikovni skupini?
Tudi sorodnost jezika ima pomembno vlogo, drugi razlog je pa v tem, da gre za bistveno bogatejšo državo. Upoštevati je treba, da je Romunija revna država, kjer je povprečna plača javnega uslužbenca samo okoli 350 evrov na mesec.

Kako kot raziskovalka zaščite človekovih (zlasti manjšinskih) pravic komentirate odziv Francije? Je šlo za odziv zaradi etnične pripadnosti migrantov (Romi) - torej nestrpnost ali za kaj drugega?
Gre za kombinacijo nestrpnosti do Romov v okviru kulturnega konteksta še vedno živega predsodka, "proticiganizma", protiromskega razpoloženja, ki se pojavlja v vseh evropskih državah, tako zahodnih kot vzhodnih, ne glede na to ali so članice EU-ja ali ne. Pri izražanju nestrpnosti in sovraštva do romske skupnosti v Evropi se pojavljata dva fenomena - fenomen zanikanja posebne etnične pripadnosti Romov in lastne identitete ob sočasnem razširjenem prepričanju o prirojenih negativnih lastnostih pripadnikov romske skupnosti in iz tega izhajajoče povezovanje vseh Romov z delikvenco in kriminalom.

To vzdušje v Franciji dodatno obremenjuje izvajanje rigidne politike do priseljencev, ki se je pred časom pokazala že v odnosu do priseljencev iz arabskih držav in Turčije. Pred Evropskim sodiščem za človekove pravice je bilo obravnavanih več primerov pritožb mladih prestopnikov iz vrst priseljenskih skupnosti v Franciji, ki so jih po izreku kazni v skladu s takim pristopom vrnili v deželo "izvora", čeprav tam nikoli prej niso živeli in niso čutili kulturne povezanosti s tistim okoljem.