Foto:
Foto:
Jožef Školč pravi, da v trenutnih razmerah ne namerava postati še enkrat žrtveno jagnje.
Po volilnem porazu je v stranki kar nekaj notranjih nasprotij.

Ob robu razprave sveta stranke, na kateri so govorili tudi o predvidenih statutarnih spremembah, je v prejšnjih dneh največkrat omenjeni protikandidat Jožef Školč dejal, da se je "naveličal biti žrtveno jagnje".

Školč je dejal, da so razmere v stranki precej zapletene in da stranka ni imela moči, da bi izpeljala običajen postopek kandidiranja, v katerem bi se lahko kandidati predstavili in soočili.

Po poročanju Radia Slovenija naj bi Anton Rop v primeru, da ne bi bil izvoljen za starega novega predsednika, skupaj s 16 poslanci zapustil LDS.

Dosedanje vodstvo stranke bo sicer odstopilo na samem kongresu, po sprejetju statutarnih sprememb pa naj bi sledil odmor, v katerem bi bil čas za vložitev kandidatur za predsednike in podpredsednike.

Brez sprva načrtovanih sprememb
Na sobotnem kongresu bodo udeleženci obravnavali le del sprva predlaganih sprememb statuta stranke. Pri tem pa bodo kljub okleščenim predlogom odločali o eni najpomembnejših sprememb statuta, da bi poslej generalnega sekretarja stranke predlagal predsednik, izvolil pa svet stranke.

Prav tako naj bi s predvidenimi spremembami statuta stranka pripravila podlago za tesnejše sodelovanje med lokalnimi odbori in centralo stranke. Pri tem naj bi veliko vlogo imeli tudi na novo ustanovljeni pokrajinski odbori stranke.

Sprva predvidene spremembe statuta so sicer predvidevale, da člane izvršnega odbora predlaga predsednik in ne več vsi organi na lokalni in državni ravni, število članov izvršnega odbora pa naj bi se s sedanjih 12 povečalo na 30.

Takim spremembam so ostro nasprotovali lokalni odbori in seniorska sekcija stranke. Anton Rop je zato kot kompromisni predlog članom sveta predlagal sklic še enega, programskega kongresa, ki bi bil sklican v roku pol leta in na katerem bi sprejeli nov statut stranke.

Prav tako so se člani sveta dogovorili, da bodo v stranki imenovali vlado v senci, v kateri bodo sodelovali vsi nekdanji ministri liberalne demokracije. Z nadzorom prave vlade nameravajo začeti 100 dni po njenem imenovanju.