Po podatkih Martina Tomažina si 80 odstotkov honorarnih sodelavcev na RTV-ju želi redne zaposlitve. Foto: MMC RTV SLO
Po podatkih Martina Tomažina si 80 odstotkov honorarnih sodelavcev na RTV-ju želi redne zaposlitve. Foto: MMC RTV SLO
Parlament
Člani odbora za kulturo so sprejeli sklep, s katerim so vodstvu javne televizije priporočili, naj pripravi celovito oceno stanja kadrovske politike s poudarkom na honorarnih delavcih. Foto: MMC RTV SLO

Člani odbora za kulturo so namreč razpravljali o problematiki in številnih nepravilnostih pri zaposlovanju honorarnih delavcev na RTV Slovenija. Poleg sklepa, s katerim je odbor kulturno ministrstvo pozval k sklicu sestanka s predstavniki Sindikata novinarjev Slovenije in predstavniki RTV-ja, je odbor vodstvu javne televizije priporočil, naj pripravi celovito oceno stanja kadrovske politike s poudarkom na honorarnih delavcih ter jo vključno s predlaganimi ukrepi posreduje odboru.

SDS napovedal obstrukcijo
Seja odbora za kulturo ni potekala popolnoma gladko - med glasovanjem o sklepih so namreč v poslanski skupini SDS-a napovedali obstrukcijo glasovanja. Rudolf Petan (SDS) je izrazil mnenje, da so sklepi "politično eksekutorski", služili pa bodo zgolj "kot sredstvo, s katerim se namerava zamenjati vodstvo Radiotelevizije Slovenija".

Branko Grims pa je dejal, da se mu zdi nedopustno, da se stiska honorarnih delavcev na RTV Slovenija zlorablja za politični pritisk na vodstvo RTV-ja in za pripravo terena za spremembo zakona o tej ustanovi. Opozoril je, da je vlada "opravilno nesposobna in da je vse, kar si še želi, ustvariti popolno anatomijo v sistemu javnega obveščanja".

Nasprotno pa je Dejan Levanič (SD) dejal, da so sklepi dobri, kot taki pa lahko po njegovem mnenju zgolj pripomorejo k reševanju omenjene problematike. Poslance SDS-a je zato pozval, naj s svojimi navedbami prenehajo zavajati javnost.

80 odstotkov "honorarcev" si želi zaposlitve
V razpravi o problematiki je predstavnik honorarnih sodelavcev na RTV Slovenija Martin Tomažin povedal, da se položaj honorarnih delavcev že dolga leta ne ureja sistematično, na strani vodstva pa ne najdejo odgovornega, ki bi bil to pripravljen spremeniti. Povedal je, da si honorarni sodelavci želijo, da bi se izdelali kadrovski načrti za posamezne redakcije, izenačilo položaj pogodbenih sodelavcev na vseh uredništvih in odpravilo kršitve delovne zakonodaje. Ob tem je dejal še, da si 80 odstotkov honorarnih delavcev želi redne zaposlitve.

Franco Juri (Zares) je ob tem še opozoril, da honorarni sodelavci delajo v enakem obsegu kot redno zaposleni, kljub temu pa nimajo enakih pravic. Njegov strankarski kolega Vito Rožej pa, da morajo tisti, ki delajo honorarno, večkrat podaljševati pogodbe, ki pa jim jo lahko vodstvo podaljša ali ne, na ta način pa se po njegovem mnenju lahko novinarjem tudi "natika nagobčnik".