Rupel je v soočenju z Vajglom na televiziji POP TV povedal, da je bil z oddajo Resnica o Patrii prizadet ugled države in da je bil to razlog za reakcijo ministrstva, Vajgl pa je dejal, da je dejavnost zunanjega ministrstva kopija dela, ki ga po njegovem mnenju izvajajo le države, s katerimi se Slovenija "ne bi želela primerjati" - denimo Uzbekistan ali Uganda.

Rupel je pojasnil, da je "kolege na Finskem le opozoril, da bi bilo pri takih hudih obtožbah treba predstaviti kakšen dokaz". Dodal je, da je bila druga nota poslana, ker se je izkazalo, da država ni povsem nedolžna pri tej zadevi. Patria je, kot je povedal, namreč državno podjetje in finski uradniki so posegli v polemiko v zvezi s tem.

Po besedah Vajgla so vsi evropski premierji v demokratičnih državah, ki se ukvarjajo s takšnimi posli, v medijih ves čas izpostavljeni kritkam. "Nobenim obtožbam se ne bom pridružil, ker je to delo pravosodnih organov," je zatrdil Vajgl in dodal, da se noče pridružiti tezi, ki bi prejudicirala krivdo, saj meni, da je treba to prepustiti organom, ki so v vseh državah za to namenjeni.

Kako rešiti odprta vpršanja s Hrvaško?
Vajgl je tudi povedal, da gre mirno stanje na meji s Hrvaško pripisati nekemu konsenzu, ob tem pa je poudaril, da v zadnjih štirih letih ni bila rešena nobena težava in da je Slovenija, kot meni, izgubila ugled v bližnji soseščini.

To je zunanji minister zanikal in zatrdil, da Slovenija ni imela "še nikoli tako visokega ugleda kot ga ima danes". Pri tem je omenil predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) in Evropski uniji. Glede reševanja odprtih vprašanj s Hrvaško je po njegovih besedah treba spoštovati tri načela: "Da se odloča o celi meji, da se odloča v skladu s stanjem 25. junija 1991 in da se odloča po kriteriju pravičnosti".

Vajgl je dejal, da bi morali državi uskladiti osnove, na podlagi katerih bi lahko bil sklenjen bilateralni sporazum. Ob tem dodaja, da bi bila vsa Evropa bolj vesela dvostranskega dogovora.