Foto:
Foto:

Ob tem je minister dejal, da naj bi srečanje, na katerem so se zbrali zunanji ministri članic EU-ja in pristopnic, prineslo skrčenje odprtih vprašanj v nastajajoči ustavni pogodbi s 50 na deset ali pet. "Do jedra reforme bomo prišli šele na vrhu v Bruslju 12. in 13. decembra, se mu pa približujemo," je dejal Rupel ob robu neapeljskega srečanja.

V jedro reforme nedvomno sodi sestava Evropske komisije, v zvezi s katero je minister Rupel podprl stališče, da mora temeljiti na enakopravnosti vseh komisarjev. Sicer pa Rupel meni, da se razprava o sestavi komisije vendarle premika v pravo smer. "Zdaj govorimo o pristojnostih komisarjev, glasovalna pravica za vse pa je le korak naprej," meni minister.

Manj optimističen je glede dviga najmanjšega števila evropskih poslancev na državo članico iz štirih na pet, za kar si Slovenija prav tako prizadeva. "Z Evropski parlamentom bo težko," je menil o vprašanju, ki bo zagotovo tudi tema Bruslja.

Ministri o ustavi šele jutri
Zunanji ministri se sicer danes institucionalnim vprašanjem še ne posvečajo vsebinsko, saj bodo ti predmet sobotnega zasedanja. Pri razpravi o neinstitucionalnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu zdaj, pa že prihaja do premikov. Tako je tudi Slovenija podprla vključitev pravic pripadnikov manjšine in enakost med spoloma v ustavno besedilo, je pojasnil Rupel.

Zakon naj bo za vse enak
Rupel tudi ni bil navdušen nad kršitvijo pakta o stabilnosti in rasti, temeljnega mehanizma povezave za zagotavljanje gospodarske trdnosti. "Zakon mora veljati za vse enako," je namreč dejal minister. "Osebno sem prepričan, da kršitev finančne discipline, kot sta si jo privoščili Nemčija in Francija, ni dobra," je tudi poudaril. Takšna praksa lahko EU pripelje v resne težave in gromozanske deficite, je tudi menil Rupel, ki je sicer izrazil nekaj razumevanja za razmere, v katerih sta se znašli omenjeni dve državi.

Pakt o stabilnosti in rasti je bil grobo poteptan v začetku tega tedna, ko so finančni ministri EU-ja s preglasovanjem sprejeli odločitev o ustavitvi postopka proti Nemčiji in Franciji zaradi previsokega proračunskega primanjkljaja. Če bi sledili določilom pakta in tudi pogodbe o EU-ju, bi namreč obe državi morali finančno kaznovati zaradi triletne kršitve njegovih določil o največ triodstotnem proračunskem primanjkljaju.