Rupel, ki bo na nedeljskem srečanju premierjev na Bledu tudi osebno sodeloval, obenem poudarja, da "optimizem obstaja, ampak za dogovor sta vedno potrebni dve strani." Pogovor bo po njegovem mnenju tekel tekel o različnih predlogih reševanja odprtih vprašanj med državama. Dejal je, da Slovenija pričakuje mnenje o dozdajšnjem poteku razprave o reševanju odprtih vprašanj med sosedama.

Obema stranema in EU-ju bo srečanje dokaz o konstruktivnih namenih vseh vpletenih, še dodaja Rupel. Pred nedeljskim srečanjem Janša-Sanader se bo hrvaški premier v petek sešel z vodji strank Sabora Republike Hrvaške.

Tudi hrvaški vrh o odprtih vprašanjih
V petek opoldne bo vodja hrvaške vlade tako strankarskim prvakom prvikrat predstavil dejavnosti na področju urejanja odprtih vprašanj med sosednjima državama. Predsednik največje opozicijske stranke SDP, Goran Milanović, je izrazil upanje, da bo to priložnost za seznanitev z vsemi informacijami o vsebini pogajanj. Predvsem opozicijska socialno-liberalna in kmečka stranka sta bili najglasnejši pri očitkih Sanaderju, da s Slovenijo vodi tajna pogajanja. Hrvaška stranka prava, ki jo vodi kontroverzni Ante Đapić, pa je ob tem že napovedala, da bodo odnosi s Slovenijo pomemben del njene kampanje pred novembrskimi parlamentarnimi volitvami. Do slovenskih predlogov pa so sicer precej zadržani.

Forum v znamenju visokih obiskov
Slovenski in hrvaški premier Janez Janša in Ivo Sanader se bosta sešla v nedeljo popoldne, ob robu Strateškega foruma Bled, na katerem so udeležbo poleg hrvaškega premierja med mnogimi drugimi že potrdili gruzijski, litovski in makedonski predsedniki, kopica zunanjih ministrov, gospodarstvenikov, zanimiv govornik pa bo nedvomno tudi posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN-a za pogajanja o statusu Kosova, Martti Ahtisaari.

Osrednji temi drugega blejskega foruma bosta nadaljnja širitev Unije ter ravnanje in poraba energetskih virov v Evropi.

Kdo bo arbitriral, kako in o čem?
Sicer pa so v Janševem kabinetu v torek zanikali pisanje hrvaškega tednika Nacional, da naj bi se diplomaciji obeh držav tajno dogovorili o morski meji. Dodali so, da so s hrvaško stranjo le izmenjali predloge o mogočih načinih reševanja odprtih vprašanj.

Diplomatska dejavnost v zvezi z mejnimi vprašanji naj bi tako še vedno temeljila na izmenjavi predlogov, kar je potrdil tudi Sanader. Mediji pa poročajo, da bi v primeru dogovora o arbitraži Slovenija vztrajala pri treh pogojih, ki bi jih sodišče moralo upoštevati. Sodišče bi moralo razsojati ne le o morski, ampak tudi o kopenski meji in pri tem upoštevati zgodovinske okoliščine in načelo pravičnosti, poleg tega pa bi za izhodišče moralo upoštevati stanje med državama 25. junija 1991.