Seveda je treba dati visoko rast Netflixa, Mete (Facebooka), Tesle in še nekaterih tehnoloških papirjev v širši kontekst ter takoj dodati, da so njihove delnice lani večinoma izgubile več kot polovico vrednosti. A vseeno je okrevanje v prvih šestih tednih leta 2023 veličastno in je povezano z nekaterimi spodbudnimi četrtletnimi objavami, pa seveda s pričakovanji, da hujše recesije ne bo in da Fed ne bo več bistveno zviševal obrestne mere. Pri nekaterih delnicah je v ozadju tudi pokrivanje kratkih pozicij. Vlagatelji, ki so stavili na nadaljnje padanje delnic (in so odprli kratke pozicije oziroma delnice "shortali"), morajo ob vse višjih tečajih zdaj te pozicije zapirati (njihova izguba je namreč iz dneva v dan višja), kar še dodatno navzgor poganja cene delnic. Analitska družba S3 Partners ocenjuje, da so morali letos prodajalci na kratko zapreti za več kot 50 milijard dolarjev svojih "stav", kar predstavlja šest odstotkov vseh "shortov", ki so trenutno na trgu.

Likvidnosti kljub vsem Fedovim ukrepom še vedno na pretek
Seveda je težko reči oz. je na mestu vprašanje, ali gre le za močan odboj znotraj medvedjega trenda ("dead cat bounce") ali pa za nov zagon bikovskega trenda. Vsak tabor ima svoje privržence. Mihajlo Todurov iz družbe SmartMoney Solutions meni, da rasti še ni konec. "Optimizem, ki je bil zelo opazen v prvih petih tednih letošnjega leta, je povezan z umiritvijo inflacije in s pričakovanji, da bodo centralne banke manj zategovale pasove. Tudi likvidnost se je povečala, potem ko je ameriško finančno ministrstvo plasiralo na trg dodatna sredstva z računa TGA, da bi umirili napetosti, povezane z doseganjem zgornje meje ameriškega javnega dolga. Kratkoročno bi lahko delniški indeksi še naraščali, do izraza bi utegnile v takšnem okolju priti tehnološke delnice."

Kakšna je inflacija v ZDA?
Po podatkih univerze v Michiganu so se inflacijska pričakovanja ameriških potrošnikov (za prihodnjih 12 mesecev) z decembrskih 3,9 zvišala na januarskih 4,2 odstotka. Še pomembnejši podatek, ki bo vsaj za nekaj dni narekoval smer delniških indeksov, bo torkova objava ameriške inflacije (indeks CPI). Decembra je bila inflacija 6,5-odstotna, kar so trgi "razumeli" kot dokaz, da Fedovo močno lansko zviševanje obrestnih mer (tako hitro obresti niso šle navzgor že več kot 40 let) daje rezultate. Zadnja pričakovanja, ki jih odsevajo terminski trgi, govorijo o tem, da bo vrh Fedovega zaostrovanja obrestne mere julija pri 5,15 odstotka, vsaj do novembra pa naj bi obrestna mera ostala nad petimi odstotki.

Zlato izgubilo sijaj, visoka rast cen nafte
Kar nekaj pomembnih Fedovih in ECB-jevih uradnikov je posvarilo, da bo treba v boju proti inflaciji še nekaj časa voditi omejevalno denarno politiko. Obvezniški trgi so posledično precej padli, zahtevane donosnosti vladnih obveznic pa švignile navzgor, pri ameriški 10-letni obveznici na primer za 20 bazičnih točk. Kot rečeno, so šli navzdol tudi delniški indeksi na razvitih borzah (ne pa tudi v Ljubljani – SBITOP je letos pridobil že skoraj 13 odstotkov in je trenutno najvišje po lanskem aprilu), prav tako tudi cene kriptovalut (bitcoin se je za več kot 10 odstotkov odmaknil od letošnjega vrha) in plemenitih kovin. Zlato je bilo že na dobri poti proti 2000 dolarjem, a mu zdaj grozi, da bo zdrsnilo pod podporno raven 1850 dolarjev. Cene srebra so se na tedenski ravni znižale četrtič zapored. Zacvetel je naftni trg, cena brenta je šla v petih dneh kar za osem odstotkov navzgor, saj Rusija za marec napoveduje nižjo proizvodnjo nafte (za pol milijona sodov dnevno, kar predstavlja pet odstotkov njenega dnevnega "outputa"), potem ko je Zahod uvedel cenovno kapico. Opec še ni sporočil, kako se bo odzval.

Adidas s prvo izgubo v skoraj treh desetletjih?
Tudi evropske borze, ki so bile januarja donosnejše od newyorške, so naredile rahel korak nazaj. Več kot polovica podjetij iz vseevropskega delniškega indeksa Stoxx 600, ki so že poročala o dobičku, je preseglo pričakovanja, vseeno pa ne manjka negativnih presenečenj. Adidasove delnice so v petek zanihale za več kot 10 odstotkov navzdol (največji padec v skoraj treh letih), tržna vrednost podjetja se je znižala za tri milijarde dolarjev. Podjetje je že tretjič v zadnjih štirih mesecih znižalo oceno svojega letošnjega dobička. V najboljšem primeru bo Adidas posloval s pozitivno ničlo, v najslabšem primeru pa bi imel lahko tudi do 700 milijonov evrov izgube iz poslovanja. Letni prihodki bi se lahko znižali za devet odstotkov oziroma za dve milijardi evrov. Vse to seveda zaradi prekinitve pogodbe s spornim raperjem Kanyejem Westom, s katerim je Adidas zasnoval kolekcijo Yeezy.