Predsednik komisije za boj proti korupciji Drago Kos meni, da večina funkcionarjev ni posebej obogatela, obstajajo pa posamezni primeri, ki pa jih njegova komisija, ustanovljena pred dvema letoma, ni bila sposobna obravnavati. Za to naj bi bil po njegovih besedah kriv zakon, ki ni bil mišljen preveč resno.

Kos se je dotaknil tudi primera Pavla Ruparja in povedal, da tržiškemu županu in nekdanjemu poslancu vsebinsko glede na njegove dohodke ni mogoče očitati ničesar, še vedno pa ni zaključeno ugotavljanje njegovega resničnega premoženja.

Vodja računskega sodišča Igor Šoltes pa je dejal, da v zadnjem času njegova institucija dobiva vse več prijav za revizije, okoli 40 odstotkov pa naj bi se jih izkazalo za utemeljene. Opozoril je, da do največ kršitev prihaja ravno pri javnih naročilih.

Predsednik komisije o nezdružljivosti javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo Aleš Gulič je dejal, da so se mnogi v času tranzicije zaradi majhnosti države raje vzdržali koruptivnih dejanj. Sicer pa so premoženjske razlike med ljudmi po njegovem povsem normalne, saj se je Slovenija po njegovih besedah zavestno odločila za tržno gospodarstvo.

Predstavnik ljubljanske pravne fakultete Erik Kerševan je v oddaji izpostavil vprašanje, kako kdo naj preverjanje korupcije resnično izpelje. Sam je prepričan, da bi moral to početi organ, ki ima pooblastila za ukrepanje. Dejal je tudi, da je bolje več kot pa manj nadzora, zato po njegovem mnenju ukinitev korupcijske komisije ne bi bila primerna.

Poslanec SDS-a Jože Tanko pa je dejal, da bi bila preglednost nad premoženjem politikov boljša, če bi bili podatki o tem zakonsko javni, ne pa, da je to odvisno od njihove dobre volje. Ob tem je dodal, da je novela zakona v smeri poenostavitve in večje transparentnosti že v pripravi.