Mednarodni dan boja proti revščini je leta 1992 razglasila Generalna skupščina Združenih narodov z namenom, da bi opozorili na problem revščine v svetu in spodbudili aktivnosti za njeno zniževanje. Letošnja tema poziva k univerzalnemu dostopu do dostojnega dela in socialne zaščite kot sredstvu za ohranjanje človeškega dostojanstva vseh ljudi ter poudarja, da mora dostojno delo opolnomočiti ljudi, zagotavljati pošteno plačilo in varne delovne pogoje ter v osnovi priznavati vrednost in človeškost vseh delavcev.

Unicef: Naj ukrepi po poplavah ne povečajo revščine otrok

Ob mednarodnem dnevu boja proti revščini Unicef Slovenija opozarja, da bi napovedani varčevalni ukrepi zaradi poplav lahko ogrozili napredek, ki je bil v preteklosti dosežen pri zmanjševanju revščine otrok v Sloveniji, zato pozivajo vlado, ključna ministrstva in socialne partnerje, naj zaščitijo investicije za otroke in družino.

"Pretekle izkušnje kažejo, da če varčevalni ukrepi spregledajo in ne upoštevajo možnih posledic za otroke ter mlade, izničijo obdobje napredka ter povečajo ter poglobijo prikrajšanost ranljivih skupin," opozarjajo.

Zaradi ukrepov po recesiji otroci izgubili štiri leta

Ob tem v Unicefu priznavajo, da so ukrepi, ki terjajo finančno racionalnost in odrekanje, potrebni, a načrtovati jih je treba tako, da se ne ustvarjajo novi problemi. Čeprav se uničenja oz. razsežnosti avgustovske ujme ne da primerjati z nobeno drugo naravno katastrofo, pa v organizaciji opažajo vzporednice z varčevalnimi ukrepi iz leta 2012, ki so sledili ekonomski recesiji. Izkušnje iz tistega obdobja kažejo, da se je zaradi neprilagojenih varčevalnih ukrepov revščina otrok v Sloveniji takrat povečala in poglobila, saj so revni otroci postali še bolj revni. "Takrat smo zaradi neprimernih ukrepov za otroke izgubili štiri leta – toliko let je bilo namreč potrebnih, da smo se vrnili na raven pred varčevalnimi ukrepi," opozarjajo.

Po drugi strani pa je država precej bolje odreagirala v času covida 19 oz. s poznejšimi ukrepi za omilitev draginje, "ki so uspešno zaščitili izdatke za otroke ter družine in so skupaj z ukrepi, povezanimi z minimalno plačo, prispevali k temu, da smo znotraj EU-ja eni najuspešnejših pri zmanjševanju stopnje tveganja revščine, materialne prikrajšanosti in socialne izključenosti".

Trend zmanjševanja revščine otrok, vendar ...

Revščina otrok se je po njihovih podatkih v zadnjem desetletju zmanjšala za tretjino (31,4 odstotka): "Podatki o stopnji tveganja revščine za leto 2022 kažejo, da je pod pragom živelo 9,3 odstotka oz. 37.000 otrok."

Kot odločilni dejavnik na področju reševanja problematike v Unicefu vidijo krepitev socialne zaščite, "zato je ob nastopu krize treba okrepiti socialno zaščito". Ob tem pa opominjajo še, da je blaginja, s tem pa tudi revščina otrok, odvisna in oblikovana predvsem z vladnimi ukrepi ter politikami. "Še posebej v kriznih časih in izravnalnih ukrepih je pomembno, da vlade zaščitijo dohodke gospodinjstev, v katerih živijo otroci," še pravijo.

Dostojno delo in socialna zaščita: Dostojanstvo v praksi

Današnji mednarodni dan boja proti revščini sicer poteka pod geslom Dostojno delo in socialna zaščita: Dostojanstvo v praksi. Humanitarne organizacije ob tem opozarjajo na revščino med delovno aktivnim prebivalstvom, pri čemer so zaradi draginje in neurejene stanovanjske politike še posebej ogroženi tisti, ki živijo sami.

Lani je tako v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo 4,8 odstotka polnoletnih delovno aktivnih oseb. V zadnjem desetletju je bil delež manjši le v letu 2019, in sicer 4,5 odstotka, kažejo podatki Statističnega urada RS (Surs). V Sloveniji je bil ta delež v letu 2022 nižji od povprečja EU-ja; ta je namreč znašal 8,5 odstotka. Najvišji delež sta imela Romunija (14,5 odstotka) in Luksemburg (12,9 odstotka), najnižji pa Finska (2,5 odstotka) in Češka (3,4 odstotka).

V revščini pa se znajdejo tudi številni starejši, predvsem tisti z nizkimi pokojninami. Lani je materialno pomoč in pomoč pri plačilu najnujnejših položnic na Slovenski karitas prejelo več kot 17.600 starejših, kar 17 odstotkov več kot leto prej. Temu se pridružuje več kot 8700 gospodinjstev, v katerih ljudje v aktivni dobi živijo sami, so poudarili na Karitas.

Stiske otrok nevidne, a močno ovirajo njihovo vsakodnevno življenje

Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje medtem opozarja na stiske otrok in družin, ki so družbi nevidne, a močno ovirajo vsakodnevno življenje in negativno vplivajo na razvoj otrok ter jih postavljajo v zelo neenak položaj v primerjavi z vrstniki. Ljudje, ki delajo, pa ne zmorejo preživeti meseca, se ne čutijo enakovreden del družbe, saj je tam še vedno močno prisotna stigma v povezavi z revščino, poudarjajo.

V okviru humanitarnega programa Veriga dobrih ljudi, ki ga izvaja ZPM Ljubljana Moste-Polje, že nekaj let opozarjajo, da se vključujejo predvsem zaposleni oziroma delovno aktivni ljudje, kar pomeni, da prihodki ne zadoščajo za osnovno preživetje družine. Trenutno je v Verigi dobrih ljudi vključenih kar 65 odstotkov družin, v katerih so starši zaposleni. "S trenutno politiko revščina ne bo izginila in ostaja med nami, zato je na nas posameznikih, da s solidarnostjo in empatijo naredimo razliko v družbi. Začnimo s tem, da ne obsojamo ljudi, ki se znajdejo v stiski iz katerega koli razloga," je ob dnevu poudarila predsednica ZPM Ljubljana Moste-Polje Anita Ogulin.

Ministrstvo poudarja pomen socialnega varstva

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poudarja pomen učinkovitosti sistema socialnega varstva, ki nudi podporo in oporo vsem v stiski. Zavzema se za izboljšanje gmotnega položaja vseh ranljivih skupin.

Na ministrstvu menijo, da zmanjševanje revščine in spodbujanje solidarnosti zahteva skupen napor države, strokovnjakov ter nevladnih organizacij na področju socialnega varstva, zdravja in izobraževanja. Kot družba pa se moramo zavzemati za smer razvoja, ki zagotavlja priložnosti za primerne zaposlitve, dobro plačilo za opravljeno delo, dostop do izobrazbe in znanj, s katerimi se ljudje vključujejo v družbo.

Zapisali so, da so se letos številni posamezniki in družine znašli v stiski tudi zaradi inflacijskih pritiskov ali škode zaradi posledic poplav in plazov v avgustu. "Poleg že obstoječih oblik pomoči, kot so transferji, socialnovarstvene storitve in programi, nefinančna pomoč najbolj ogroženim v obliki hrane ter izvajanje dejavnosti socialnega vključevanja, smo na ministrstvu na stiske odgovorili tudi z enkratnimi in s solidarnostnimi pomočmi," so spomnili.

V začetku oktobra so izvedli prva izplačila izredne denarne pomoči v obliki solidarnostne pomoči. Izplačano je bilo 18 milijonov evrov solidarnostne pomoči za 2741 prejemnikov. Naslednje izplačilo solidarnostne pomoči bo 20. oktobra, napovedujejo.

Z zakonom o socialnem varstvu pa uvajajo kadrovsko štipendiranje na področju socialnega varstva in podlago za izvajanje ukrepov ter črpanje sredstev evropskih skladov za ukrepe spodbujanja socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialni izključenosti, so še zapisali.