Tradicionalni slovenski zajtrk sestavljajo kruh, maslo, med, mleko in jabolko ali drugo sadje slovenskega porekla. Cilj projekta je poudarjanje pomena zajtrka za zdravo in uravnoteženo prehrano, so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

"Ljudje, ki redno zajtrkujejo, imajo boljše prehranske navade, saj v svojo prehrano vnesejo več prehranskih vlaknin, manj nasičenih maščob in lažje vzdržujejo primerno telesno težo. Vsakodnevni zajtrk poskrbi tudi za jutranjo energijo, ki jo še posebej otroci in mladostniki potrebujejo za lažje sledenje učnemu procesu," so pojasnili.

S tradicionalnim slovenskim zajtrkom želijo organizatorji obenem poskrbeti, da že najmlajši spoznajo pomen kmetijstva, živilske industrije, čebelarstva in varovanja okolja. Tako so v projekt vključeni slovenski vrtci, osnovne šole, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter druge institucije oz. javni zavodi. Za sodelovanje pri projektu pa se odloča tudi vedno več posameznikov in gostinskih obratov, so poudarili.

Ministrstvo skupaj s partnerji tako zainteresirano javnost tudi letos vabi k izvedbi tradicionalnega slovenskega zajtrka, pri čemer priporočajo nakup živil pri lokalnih ponudnikih.

Dan slovenske hrane in posledično tradicionalni slovenski zajtrk poteka vsak tretji petek v novembru. Pobudo zanj je leta 2011 dala Čebelarska zveza Slovenije, ko se je projekt tudi prvič izvedel, so še sporočili z ministrstva.

Lani tradicionalnega slovenskega zajtrka ustanove zaradi epidemije covida-19 niso mogle izvesti, zato je nadomestni potekal 11. junija letos.