Leta 2003 je vlada, ki jo je vodil Anton Rop (LDS), prodala Sistemsko tehniko Viatorju & Vektorju, ki jo je vodil Zdenko Pavček, Ropov strankarski kolega. Kmalu po prodaji je Pavček 29-odstotni delež Sistemske tehnike prodal avstrijskemu podjetju Steyr-Daimler-Puch. Spomladi 2004 je državni zbor, v katerem so imele večino levosredinske stranke na čelu s LDS-om, sprejel resolucijo, ki je za Slovensko vojsko predvidevala 135 oklepnikov.

Podpis pisma o nameri s Pavčkom
20. avgusta 2004 je sledil je podpis pisma o nameri izdelave vojaških osemkolesnikov v vrednosti 250 milijonov evrov med Pavčkovo Sistemsko tehniko in ministrstvom za obrambo, ki ga je vodil Anton Grizold, prav tako iz vrst LDS-a.

Vendar se je dobičkonosni posel Pavčku izjalovil, saj se je moral njegov LDS po porazu na volitvah leta 2004 posloviti od oblasti, novi obrambni minister Karl Erjavec (DeSUS) pa se je odločil za javni razpis, na katerem je Sistemsko tehniko premagala finska Patria oz. domači Rotis, zastopnik finskega podjetja.

Pavček Erjavcu: Šel boš skozi kalvarijo
Pavček se z izgubo posla ni sprijaznil. Erjavec celo trdi, da ga je Pavček, potem ko je junija 2006 ministrstvo za obrambo sprejelo sklep o izbiri Patrie oz. Rotisa, na svojo željo obiskal in zahteval, naj prekliče sklep o izbiri, drugače bo imel "hude težave" in bo "šel skozi kalvarijo". Ministrstvo sklepa ni preklicalo, ampak je Erjavec decembra 2006 podpisal 278 milijonov evrov težko pogodbo o nakupu 135 oklepnikov z zmagovalcem javnega razpisa. Začela se je afera Patria.

Komisijo obrambnega ministrstva, ki je izbirala med obema ponudnikoma in ugotovila, da je Patriin oklepnik boljši, je vodil brigadir Bojan Pograjc, vodja vojaško-strokovnega dela strokovne komisije za izvedbo naročila omenjenih vozil je bil brigadir Branimir Furlan, predsednik delovne skupine pa Peter Stavanja. Pogajalsko skupino, ki se je po izboru pogajala s Patrio o pogodbi, pa je vodil brigadir Dragan Bavčar.

Nakup patrij pod drobnogledom opozicije
Izbira Patrie ni zgolj razburila Pavčka in poražene Sistemske tehnike, ampak tudi opozicijo, zlasti LDS. V DZ-ju je bila ustanovljena preiskovalna komisija o nakupu oklepnikov, ki jo je vodil poslanec LDS-a Milan M. Cvikl (pozneje je prestopil k Pahorjevemu SD-ju). Bolj ko so se bližale volitve, vse srditejši so bili politični spopadi okoli nakupa oklepnikov.

Takratna opozicija je nakup patrij označila kot netransparenten nakup, ki je oškodoval slovenske davkoplačevalce, vse močnejši so bili očitki o koruptivnosti posla, ki so se še okrepili, ko je finska policija sredi maja 2008 začasno priprla nekaj zaposlenih iz Patrie, in sicer v okviru preiskave, ali je finsko podjetje Patria podkupovalo uradnike, da bi pridobilo pogodbe s Slovenijo in Egiptom (pozneje se je preiskava razširila tudi na prodajo oklepnikov Hrvaški).

YLE: "Resnica o Patrii"
Spor v t. i. Cviklovi komisiji se je zaostril, ko so koalicijski člani preiskovalne komisije za pričo določili Cvikla, ker je kot pisca izvedenskega mnenja povabil Ivana Prebila, nekdanjega člana uprave Patrii konkurenčnega Viatorja & Vektorja - Cvikl tako ni mogel več biti predsednik komisije. Cviklu so sicer tudi očitali, da je s Pavčkovim podjetjem povezan prek takratne ljubice, zdaj žene, Jerce Legan, ki je pogodbeno delala za Viator & Vektor. Levosredinska opozicija pa je Cviklovo razrešitev označila kot puč in poskus oviranja parlamentarne preiskave spornega posla.

Politično ozračje pred bližajočimi se državnozborskimi volitvami pa je vrelišče doseglo 1. septembra 2008, ko je finska javna televizija YLE prikazala dokumentarec Resnica o Patrii, v katerem je finski novinar Magnus Berglund takratnega predsednika vlade Janeza Janše obtožil prejemanje podkupnine Patrie - finsko podjetje naj bi za pridobitev posla plačalo 21 milijonov evrov. Ta denar naj bi poleg Janše dobili še nekateri drugi slovenski javni uslužbenci.

Razvpita črka "J"
Po poročanju finske televizije naj bi bila v Sloveniji oseba s črko "J" (po Berglundovem mnenju naj bi se za to črko skrival Janša, glede na dokumente, ki so prišli v javnosti leta 2009, pa naj bi bila črka J oznaka za Hrvata Bartola Jerkovića in povezana s prodajo patrij Hrvaški) odločilna za sklenitev posla in tej osebi bi moral poslovnež Walter Wolf dostaviti denar.

Poleg Wolfa naj bi bila za razdeljevanje podkupnin po poročanju YLE-ja zadolžena še slikar Jure Cekuta in podjetnik Rudolf Leban. Berglund dokazov, ki bi potrjevali njegove navedbe, ni predložil, pri čemer se je skliceval na varovanja virov, napovedal pa je, da bodo dokumenti postali javni, ko jih bo finska policija predala tožilcu in se bo začel sodni proces. Do zdaj Berglund omenjenih dokumentov še ni predstavil.

Janša: Čista laž in konstrukt
Janša je navedbe YLE-ja označil kot čisto laž in konstrukt. Opozoril je, da je bila odločitev o nakupu oklepnikov sprejeta v času Ropove, in ne njegove vlade. Na podlagi te odločitve je vse postopke izvedlo ministrstvo za obrambo - od razpisa do izbora in podpisa pogodbe. Sam se v postopke ni niti vpletal niti ni bil seznanjen, prav tako ni podpisal pogodbe (to je storil Erjavec) niti je ni videl.

Skeptiki in nasprotniki Berglunda so obtožbe o podkupovanju najvplivnejšega politika desne sredine v Sloveniji označili kot politični konstrukt slovenske levice. Opozarjali so, da je bil Berglundov vodnik v Sloveniji novinar Blaž Zgaga, poleg novinarja Mateja Šurca pobudnik peticije 571 levici naklonjenih novinarjev, ki so Janšo leta 2007 obtožili ogrožanje medijske svobode.

Povezave med slovenskim in finskim SDP-jem?
V oddaji so bili Berglundovi sogovorniki tudi Cvikl, predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos (njegov brat Miran Kos je pravno zastopal Sistemsko tehniko), Milan Švajger, direktor poražene Sistemske tehnike, ki se je prizadevala za razveljavitev posla, in nekdanji generalni direktor policije Bojan Potočnik, sicer kandidat opozicijskega LDS-a na volitvah.

Pojavile so se celo trditve o povezavi med Pahorjevim SD-jem in finskimi socialdemokrati. Sprožil jih je sam Berglund, ki je povedal, da je bil direktor televizije YLE Mikael Jungner pred tem svetovalec nekdanjega premierja iz vrst finskega SDP-ja (zanimivo je, da zdaj Jungner ni več direktor YLE-ja, ampak sekretar finskega SDP-ja). YLE imajo sicer finski televizijski gledalci, ki se imajo za desno usmerjene, za levičarsko televizijo. Pahor in drugi vidni socialdemokrati so povezave z nastankom oddaje zanikali.

Afera Patria Kučanov "veliki pok"?
Za številne je afera Patria "veliki pok" nekdanjega predsednika države in dolgoletnega Janševega političnega nasprotnika Milan Kučan, o katerem je konec avgusta, nekaj dni pred objavo Resnice o Patrii, pisal Nedeljski dnevnik. Za Kučane so te obtožbe zgolj špekulacije. Številni sicer menijo, da je afera vplivala na volitve in da je to eden izmed razlogov za poraz SDS-a.

Janša je po objavi dokumentarca vložil ovadbe proti Berglundu, Švajgerju, Potočniku in Kosu, a je okrožno državno tožilstvo marca 2009 zavrglo ovadbe zoper zadnje tri, ne pa tudi proti Berglundu. Janša je nato zoper Berglunda in finsko televizijo YLE, Potočnika in Švajgerja sredi leta 2009 vložil tudi civilno tožbo, a sodni mlini meljejo počasi (zapletalo se je glede krajevne pristojnosti sodišča), tako da sodbe še ni. Obravnava tožbe proti Berglundu in YLE-ju se je začela junija letos, Berglunda pa na sodišče ne bilo.

Očitki o oviranju dela policije in tožilstva
Že v dokumentarcu Resnica o Patrii je Potočnik dejal, da je mogoče, da je Janša zaustavil delo policije pri preiskavi domnevne korupcije pri nakupu oklepnikov (pozneje je Potočnik trdil, da je to le njegova domneva), po izbruhu afere so Kos, levosredinske opozicijske stranke in nekateri mediji izpostavljali to, da je slovenska policija depešo avstrijskega Interpola o domnevno sumljivi transakciji med Wolfom in Riedlom prejela februarja 2007, nanjo pa odgovorila šele maja naslednje leto.

Wofl in Riedl sta sicer zanikala, da je omenjena transakcija povezana z nakupom patrij, takratni notranji minister Dragutin Mate pa je na izredni seji DZ-ja 9. septembra 2008 pojasnil, da je notranja preiskava pokazala, da je pri depeši lahko šlo za hudo malomarnost ali za naklepno dejanje. Zanimivo pa je, da je postopek proti policistu, ki naj bi bil odgovoren za založeno depešo, po menjavi oblasti in prihodu Katarine Kresal na čelu notranjega ministrstva zastaral, policist pa se je vrnil na staro delovno mesto. Policija tudi po prihodu izbranca Kresalove Janka Gorška na čelo policije ni niti resno preiskovala niti potrdila očitkov in domnev o Janševem oviranju dela policije, ki so se pojavile po objavi dokumentarca.

Očitki na račun Draga Kosa
Če so po menjavi oblasti potihnile obtožbe na delo policije, pa so se vse do odhoda Barbare Brezigar z mesta generalne državne tožilke vrstile kritike in očitki levosredinskih strank na račun pristranskosti Brezigarjeve (denimo pri vložitvi zahteve za preiskavo zoper Berglunda julija 2009) oz. celo njene vpletenosti v zadevo Patria (domnevno komuniciranje z osumljencem v zadevi Patria).

Številni so kot glavna kreatorja afere Patria že takoj po njenem izbruhu označili Draga Kosa. Janša - s Kosom sta na "bojni nogi" že od Depale vasi leta 1994 - je že na izredni seji DZ-ja septembra 2008 dejal, da je Kos tudi na tej aferi pustil svoje "prstne odtise". Kos je kreiranje afere zanikal, že nekaj dni po izbruhu afere pa je za TV Slovenija 9. septembra potrdil, da je v letu 2008 nekajkrat obiskal Finsko oz. finske policiste, ni pa vedel, kdaj in koliko časa je bil v tej skandinavski deželi.

Kos Fincem navajal imena
Na novinarski konferenci 11. septembra pa je dodal, da so ga finski preiskovalci (z njimi naj bi se prvič sešel junija 2007) spraševali o Wolfu in Riedlu, ni pa se spomnil, ali tudi o Janši. Naslednje leto so se v javnosti pojavili dokumenti, ki po mnenju številnih postavljajo te Kosove trditve na laž. Decembra 2009 pa je časnik Delo objavil kopijo dela zapisnika zaslišanja Kosa na Finskem aprila 2008, na katerem je Kos poročal o domnevni vlogi vsaj 34 slovenskih državljanov v zadevi Patria.

Iz zapisnika je razvidno, da je Kos kot zastopnika Patrie v Sloveniji imenoval Darka Njavra in Toneta Krkoviča, Jožeta Zagožna je obtožil, da je Erjavcu predlagal, koga naj izbere na razpisu, omenjal pa je tudi Marjana Senico, vodjo logistike na obrambnem ministrstvu, ter Pograjca, ki naj bi bil Janšev sošolec.

"Veliki pok na Finsko v svoji aktovki nesel Kos"
Vsi navedeni so Kosove obtožbe zavrnili in jih označili za lažne obtožbe, Janša (zanikal je, da je bil Pograjc njegov sošolec) pa je dejal, da je po objavi dokumenta jasno, da je "veliki pok iz Slovenije na Finsko v svoji aktovki nesel Kos". Spomnimo: Kos je 2. septembra 2008 dejal, da nima dokazov za svoje besede o tem, da so v nakup oklepnikov "vpleteni ljudje blizu vrha", ki jih je izrekel v dokumentarcu Berglundu. Če bi jih imel, pa bi jih predal policiji, je zatrjeval tedaj.

Rdeča nit afere Patrie, ki se kot jara kača vleče že tri leta, so bile obtožbe o domnevnem podkupovanju, toda od Berglundovega dokumentarca naprej so se pojavile številne različice, ki so vnesle veliko zmede in zapletle zgodbo. Zelo odmevna zgodba je bila tista, ki jo je novembra 2009 predstavil časnik Delo oz. njihov novinar Dejan Karba, ki je zapisal, da denar iz Patrie ni končal pri Janši (kot trdi Berglundov dokumentarec), temveč v stranki SDS. Denar naj bi bil porabljen tudi za brezplačnike, ki so izhajali pred volitvami leta 2008.

Sodišče dalo prav Janši in SDS-u
Pri tem se je Karba skliceval na navedbe finskega kriminalista v zadevi Patria Kaja Erika Björkqvista, ki pa je to takoj zanikal in zatrdil, da nimajo nobenih dokazov, da je denar iz Patrie končal v kateri koli stranki ali pri katerem koli članu stranke. Janša je zato proti Delu vložil tožbo, ki je bila uspešna - julija letos je sodišče odločilo, da se mora Delo opravičiti in izplačati denarno odškodnino 10.000 evrov.

Nekaj dni pred objavo za Janšo ugodne sodbe v zadevi Delo oz. Karba pa so mediji objavili, da je avstrijsko državno tožilstvo konec junija vložilo obtožnico proti petim osumljenim, med njimi tudi proti Riedlu in Wolfu. Riedl naj bi med 1. januarjem 2005 in 2. septembrom 2005 prek Zagožna Janši ponudil dogovor, da bo lokalni zastopnik Patrie izbran po željah SDS-a. Riedl naj bi Zagožnu 15. februarja 2007 izročil 900.000 evrov (številka se zelo razlikuje od Berglundovih 21 milijonov evrov podkupnine, pa tudi od 8,1 milijona evrov iz slovenskega obtožnega predloga). SDS je obtožbe zanikal.

Avstrijski tožilci vložijo obtožnico
Avstrijska obtožnica, prav tako kot slovenski obtožni predlog in Berglundov dokumentarec, ne pojasnjuje, kako naj bi domnevno podkupovanje Janše oz. SDS-a vplivalo na izbiro Patrie, saj je postopek vodilo ministrstvo, na čelu katerega je bil Erjavec (njega pa še nihče ni obtožil sprejemanja podkupnine). Tudi člani komisije, ki so neposredno izbirali oklepnik in bi po - če bi bile obtožbe o korupciji pri izbiri oklepnika resnične - že po logičnem sklepanju morali biti vpleteni v podkupovanje (npr. Pograjc, Furlan, Stavanja), niso v nobeni obtožnici.

Še pred vložitvijo obtožnic v Avstriji je decembra 2009 tožilka Branka Zobec Hrastar zoper nekdanjega načelnika Generalštaba Slovenske vojske Albina Gutmana in nekdanjega obrambnega ministra Erjavca vložila obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja nevestnega dela v službi (ne pa tudi sprejemanja podkupnin). Predlog je bil vložen v zvezi s podpisano pogodbo za nakup oklepnih vozil. Zobec Hrastarjeva je bila z obtožnim predlogom na sodišču neuspešna, saj sta bila Erjavec in Gutman aprila letos oproščena.

Zakaj ni obtožnega predloga proti Cekuti?
Zobec Hrastarjeva ni vložila obtožnega predloga samo proti Erjavcu in Gutman, ampak avgusta 2010 tudi proti Wolfu, Zagožnu, Krkoviču, direktorju Rotisa Ivanu Črnkoviču in Janši, ki ga je Zobec Hrastarjeva najprej obtožila poskusa sprejemanja podkupnine, ki je bila nato prekvalificirano v sprejemanja podkupnine za nezakonito posredovanje "neugotovljenega dne, na neugotovljenem mestu in na neugotovljen način".

Med glavnimi dokazi, do katerih so se dokopali kriminalisti, naj bi bil načrt, ki ga je policija našla v Črnkovičevem računalniku. V njem naj bi bilo zapisano, kako med njega, Zagožna, Krkoviča in stranko (Zobec Hrastarjevo to razlaga kot stranko SDS; Črnkovič trdi, da beseda stranka ne pomeni politično stranko) razdeliti denar, ki bi ga Patria nakazovala Rotisu.

Riedl Cekuti izročil 340.000 evrov
V njem je po neuradnih podatkih zapisano, da bodo 8,1 milijona provizij v poslu razdelili med lastne stroške, petodstotni dobičel ter manjše deleže, od katerih bo enega dobila tudi stranka SDS. Spomnimo: Berglund je govoril o 21 milijonih evrov podkupnin, avstrijski tožilci o 900.000 evrih.

Potem ko je obtožni predlog "pricurljal" v javnost, se je med drugim takoj pojavilo vprašanje, zakaj ni med obtoženimi tudi Cekute in zakaj Zobec Hrastarjeva ni zaslišala nekdanjega premiera Ropa. T. i. štabni dokument "Influental Matrix, Slo project" (matrica vplivanja), ki so ga finski preiskovalci našli v finski Patria in je temelj finskega dela preiskave domnevnega podkupovanja, namreč Cekuto omenja kot enega izmed virov, nedvomno pa tudi je, da je od Riedla prejel 340.000 evrov - čemu, ni nikoli pojasnil. Rop pa je v dokumentu omenjen kot nekdo, ki je lobistično "pokrit".

Štabni načrt Patrie nastajal od leta 2004
Prvi osnutek omenjenega načrta, ki ga je za Patrio s pomočjo Riedla sestavljal uslužbenec podjetja Reijo Niittynen, takrat generalni zastopnik Patrie za Slovenijo in Hrvaško, naj bi nastal že leta 2004 - to je bilo leto, ko je DZ sprejel resolucijo o oborožitvi Slovenske vojske z oklepniki 8X8.

V štabnem dokumentu je napisano, da bo Wolf lobistično pokril predsednika države Janeza Drnovška, predsednika vlade (v dokumentu je kot predsednik vlade napisan Rop, hkrati pa piše, da je predsednik vlade po volitvah Janša), lokalno industrijo in ministrstvo za obrambo. Slikar Cekuta naj bi bil zadolžen za projektni tim na obrambnem ministrstvu in za štab Slovenske vojske, poleg tega pa naj bi imel vpliv tudi pri premierju in predsedniku republike.

Janša: Zobec Hrastarjeva ponaredila dokaz
Junija letos je Janša je vložil kazensko ovadbo zoper Zobec Hrastarjevo zaradi utemeljenega suma zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Tožilka naj bi namreč ponaredila ključni dokaz obtožnega predloga zoper Janšo - preprosto naj bi si izmislila, da je Črnkovičeva žena poslala septembra 2005 Riedlu elektronsko pismo, v katerem je napovedano usklajevanje z Janšo glede sodelovanja Rotisa s Patrio.

Črnkovič je pozneje razložil, da so Janšo v prvem (neodposlanem) osnutku elektronske pošte Riedlu omenjali zgolj zato, da bi naredili boljši vtis, ki bi jim pomagal pri sklenitvi posla, a so nato Janšo izbrisali in zapisali, da se usklajujejo z ministrstvom za obrambo, kar je bilo tudi res.

Zobec Hrastarjevo zamenjal Ferlinc
Konec julija je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani zavrglo Janševo kazensko ovadbo zoper Zobec Hrastarjevo, zato je Janša na okrajno sodišče vložil obtožni predlog proti tožilki. Ta je še pred zavrženjem ovadbe presenetila javnost z napovedjo odhoda s tožilstva, češ da ne namerava več delati na takšni funkciji v državi, ki ne more ali noče zaščititi svojih funkcionarjev (njeni kritiki pa menijo, da se je preprosto ustrašila podobnega neuspeha kot pri Erjavcu in Gutmanu).

Po zadnjih podatkih tožilka za zdaj ostaja na tožilstvu, zadevo Patria pa je prevzel tožilec Andrej Ferlinc. Sojenje, ki se bo začelo 5. septembra, naj bi bilo brez navzočnosti javnosti, tako kot pri Gutmanu in Erjavcu.