Preden nas zgrabi nakupovalna mrzlica, raje dvakrat premislimo, ali izdelek res potrebujemo. Foto: Reuters
Preden nas zgrabi nakupovalna mrzlica, raje dvakrat premislimo, ali izdelek res potrebujemo. Foto: Reuters
false
Simbol pravične trgovine je postalo zrno kave, saj je bila kava prva surovina, s katero so trgovali po načelih pravične trgovine. Na svetu dnevno popijemo 1,4 milijarde skodelic kave, za vsako izmed njih pa se skriva osebna zgodba, pojasnjuje vodja pravične trgovine. Foto: EPA
pravična trgovina tri muhe
Pri nas že 11 let deluje pravična trgovina 3MUHE, njen namen, pravi Živa Lopatič, ni samo prodaja preverjenih izdelkov, ampak tudi ozaveščanje o obstoju in pomenu gibanja pravične trgovine. Foto: BoBo

"Etično nakupovanje pomeni predvsem zmanjšanje potrošnje. 20 odstotkov prebivalcev opravi 86 odstotkov vseh nakupov na globalni ravni, potrošništvo je prevladujoč življenjski slog v poznem kapitalizmu. Dejstvo je, da imamo samo en planet, naravni viri pa so končni. Kaj bomo pustili zanamcem?" se sprašuje Marjeta Benčina iz društva za sonaraven razvoj Focus, kjer so letos v okviru Evropskega leta za razvoj začeli vseevropski projekt Etični potrošnik v supermarketu – SupplyCha!nge – za pravične trgovske verige. S projektom želijo spodbuditi okoljsko, socialno in ekonomsko odgovornejše nakupovanje, zavzemajo pa se tudi za bolj pravične trgovske verige.

Etična potrošnja ni brezglavo kupovanje eko izdelkov
Mnogi si ob omembi etičnega nakupovanja pred oči prikličejo drage eko izdelke, a Benčina poudarja, da so takšne predstave napačne. "Dokazano je, da je etična potrošnja poceni oziroma da s takim načinom življenja privarčuješ ogromno. Ko pri sebi razčistiš, kaj te resnično osrečuje in kako malo potrebuješ za dostojno življenje, ter se ne oziraš na komentarje okolice in oglase, ki te bombardirajo z vseh strani, kmalu ugotoviš, da potrebuješ zelo malo," je povedala Benčina in dodala, da je prvi korak etične potrošnje nepotrošnja. Šele nato pride na vrsto izmenjava, izposoja, souporaba, ponovna uporaba in predelava, ko so vse možnosti izčrpane, "stopimo na področje nakupovanja – ekoloških, lokalnih, pravičnih izdelkov".

Veliko izdelkov, ki se dnevno znajdejo v naših nakupovalnih košaricah, je nastala v skrb vzbujajočih razmerah. Benčina pojasnjuje, da si trgovskim verigam uspe zagotoviti dobičke, pogoji dobaviteljev pa se nenehno slabšajo – majhni proizvajalci so izrinjeni iz poslovanja, mnogi delavci nimajo pravic, so podplačani, ponekod se izkorišča tudi otroško delo. Prizadevanja prodajalcev za najnižjo ceno pogosto privedejo do do okolja in družbe neodgovorne proizvodnje. Etičnosti bi se morali tako po njenem mnenju zavedati tisti, ki spadamo v 20 odstotkov zapravljivcev in zahtevati, da se slabe prakse prekinejo.

Kupci niso vsemogočni
Ker pa kupci niso vsemogočni, spremembe ne bodo mogoče, če jih ne bodo podprli odločevalci in trgovci, pravi Benčina. V okviru projekta Etični potrošnik v supermarketu ravno zato zahtevajo, da trgovske verige, vlade in EU sprejmejo konkretne ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev in zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Trgovske verige bi morale prevzeti odgovornost za okoliščine, v katerih so izdelane njihove blagovne znamke, tako vlade proizvajalk kot potrošnic pa bi morale sprejeti zakonodajo, ki bo trgovce zavezala k spoštovanju tako človekovih kot delavčevih pravic vzdolž celotne oskrbne verige.

Sprejetja takih ukrepov še ni na vidiku, zato se trenutno večji delež bremena odgovornega nakupovanja prelaga na pleča kupcev, ki pa se v poplavi označb, ki naj bi zagotavljale, da so se odločili za etičen nakup, ne znajdejo najbolje. Benčina je pojasnila, da se je v poplavi označb težko znajti, dodatno pa stvari zapletajo tudi nekateri trgovci, ki so zaslutili interes potrošnikov in ponujajo izdelke pod vprašljivimi označbami. Tako Benčina predlaga kupovanje neposredno od proizvajalca, saj tako lahko o izvoru izvemo več, kot nam povedo označbe.

Čeprav mora posameznik sam krmariti med različnimi pastmi etičnega potrošništva, se vedno več ljudi odloča za spremembo življenjskega sloga in zmanjšanje potrošnje, pravi Benčina. "Ker tako tudi ogromno privarčujejo, se težko vrnejo k starim navadam, ki so bile škodljive tako za ljudi kot okolje," pojasnjuje, vendar prizna, da se marsikdo, ki pogleda širšo sliko, počuti zelo nemočnega. "Za izboljšanje stanja se bo moral, na žalost ali srečo, korenito spremeniti celoten sistem," je jasna Benčina.

Za dostojno plačilo
Čeprav je bistvo etičnega nakupovanja nepotrošnja oziroma nakup izdelkov, ki jih resnično potrebujemo, je pomembno, da kadar kupujemo, posegamo po lokalnih in ekoloških izdelkih. Del etičnega nakupovanja pa je tudi pravična trgovina. Živa Lopatič, vodja pravične trgovine v Sloveniji pojasnjuje, da je pravična trgovina gibanje, "ki se je začelo pred približno 50 leti z namenom zagotavljanja dostojnega plačila proizvajalcem in pridelovalcem manj razvitih držav, katerih izdelke v razvitem svetu uporabljamo vsak dan".

Gibanje se je z leti razvijalo in danes deluje po desetih načelih, ki poleg pravičnega plačila proizvajalcem in pridelovalcem zagotavlja še manj posrednikov, dolgoročno sodelovanje, transparentnost delovanja, sodelovanje pri razvijanju izdelkov ter pomoč pri investiranju v začetnih fazah delovanja, pravi Živa Lopatič in dodaja, da se od proizvajalcev in pridelovalcev zahteva, da zagotavljajo primerne delovne razmere za delavce. Kar pomeni, da so moški in ženske za enako delo plačani enako, da v pridelavo in proizvodnjo ni vključeno otroško delo in da ne uničujejo okolja, v katerem delujejo.

Nizke cene se dosegajo na račun okolja in ljudi
Lopatičeva pravi, da se lahko vedno, ko na policah katere koli trgovine najdemo izdelke z izredno nizko ceno, vprašamo, kako so bili proizvedeni in ali so bila pri pridelavi ali proizvodnji upoštevana zgoraj našteta načela. "Če odgovora ne veste, povprašajte prodajalce ali še bolje, obrnite se na proizvajalca neposredno, da vam odgovori na ta vprašanja. Nemalokrat boste naleteli na odgovor, da tega ne vedo oziroma da se o tem ne sprašujejo. Naslednje vprašanje pa lahko zastavite sebi, in sicer ali bi bili pripravljeni za ta denar izdelati tak izdelek. Hitro boste prišli do odgovora, da je bilo kršeno vsaj eno zgoraj našteto načelo – nizke cene dosegamo na račun uničevanja okolja, slabih delovnih razmer, izjemno nizkih plačil vključenim delavcem ali celo zasužnjenih odraslih in otrok, pretiranega izkoriščanja virov surovin ..."

Pravična trgovina ponuja alternativno rešitev, dokazuje, da je drugačen način izmenjave mogoč, je povedala Lopatičeva. Pojasnila je, da se "pojavljajo tudi sistemske rešitve, ki naslavljajo vsakega od problemov svetovne trgovine posebej, vendar se spremembe dogajajo prepočasi. Če želimo doseči korenite spremembe hitreje, se moramo za to potruditi vsi, potrošniki, proizvajalci in tisti, ki lahko vplivajo ter spreminjajo sistem."

Na plantažah kakava delajo zasužnjeni otroci
Kot enega aktualnejših primerov je izpostavila čokolado oziroma pridelavo kakava: "Na plantažah kakava v Slonokoščeni obali in Gani, ki sta največji pridelovalki kakava na svetu, saj proizvedeta skoraj 70 odstotkov vsega kakava, ki ga porabimo na svetu, dela danes po uradnih podatkih 1,2 milijona zasužnjenih otrok. Pred časom so korporacije, ki izdelujejo čokolado v razvitih državah, priznale, da se zavedajo, da otroško delo na plantažah kakava obstaja, in sprejele program, s katerim naj bi se otroško delo na plantažah kakava do leta 2020 zmanjšalo za 70 odstotkov. Najnovejše raziskave pa kažejo, da se je število otrok, ki delajo na plantažah kakava, v teh dveh državah v zadnjih petih letih povečalo za 300.000, namesto da bi se zmanjšalo." Lopatičeva ob tem opozarja, da imamo na eni strani potrošnike, ki kupujejo vedno cenejšo čokolado, na drugi pa proizvajalce, ki se zavedajo problema in na deklarativni ravni sprejemajo ukrepe, s katerimi bi ta problem odpravili, "a zgodi se ravno nasprotno, saj potrošniki od njih ne zahtevajo, da bi se svojih obljub držali".

Spremembe so torej mogoče samo, če si priznamo, da smo del problema in del rešitve, pravi Lopatičeva, ki predlaga, da bi za začetek zahtevali, da se na izdelkih, ki niso skladni z etičnimi standardi, to tudi jasno izpostavi na embalaži, na primer z znaki, ki govorijo o tem, da je bilo pri proizvodnji izdelka vključeno otroško delo, uporaba pesticidov in kemikalij, ki uničujejo okolje ...

Ljudje se zavedajo posledic
Ker vedno več ljudi zanima poreklo in kakovost izdelkov, povpraševanje po izdelkih pravične trgovine raste tudi v Sloveniji. Delno je za to krivo dejstvo, pojasnjuje Lopatičeva, da vsi izdelki pravične trgovine nosijo tudi certifikate ekološke pridelave FAIRTRADE, v večji meri pa k večjemu povpraševanju prispeva, da je tudi na policah supermarketov vedno več izdelkov s certifikati FAIRTRADE (certifikat pravične trgovine), FAIR+, FAIRTRADE by ECOCERT itd. Veliko ljudi se za izdelke pravične trgovine odloča, ker se zavedajo, kakšne posledice ima nakup neetično narejenega izdelka na okolje in ljudi, pravi vodja pravične trgovine.