Tiskovni predstavnik hrvaške vlade je dejal, da Pahorjevega poziva za uradno srečanje še niso prejeli. Pahor je slovenskemu veleposlaniku na Hrvaškem Milanu Adamiču Oražnu sicer že naročil, naj uradu predsednika hrvaške vlade posreduje predlog za srečanje, na katerem bi morda sodelovala tudi zunanja ministra.

Pobuda za srečanje po Pahorjevih besedah kaže, da na slovenski strani obstaja politična volja za rešitev zapleta. "Upam, da tudi na drugi strani, ker razumem interes Hrvaške, da pospeši pogajanja. To je zanjo vitalnega pomena," je dejal predsednik slovenske vlade.

Pahor je posebej poudaril, da Slovenija za oviranje pogajalskega procesa sicer nima razlogov, mora pa seveda slovenska vlada zaščititi nacionalni interes. "Če vprašanja odprave prejudica meje rešimo na primeren način, si lahko predstavljam, da bi Hrvaška čas zastoja hitro nadoknadila in tudi relativno uspešno v kratkem času končala pogajanja z Evropsko komisijo," je dodal.

Zaplet bi lahko rešili v naslednji mesecih
Sam je pripravljen na srečanje s Sanaderjem, a ker kot pravi, pozna razmere, ne pričakuje, da bi lahko eno samo srečanje pripeljalo do uspešnega razpleta. Po njegovih besedah predvsem upa, da bodo na sestanku, kjer bi bila prisotna tudi zunanja ministra držav, našli pot, po kateri bi v naslednjih v dveh, treh mesecih to vprašanje rešili.

Referendum bi povzročil dolgoročno škodo
Še enkrat se je dotaknil četrtkove odločitve vlade, da ne podpre odpiranja nekaterih pogajalskih vprašanj. Pahor je pojasnil, da bi se vlada trenutno sicer lahko ukvarjala le z gospodarsko krizo, a odgovornost za to, da niso zaščitili nacionalnih interesov, bi od njih hitro zahteval državni zbor. Dodal je, da se v tem primeru verjetno ne bi končalo le pri ugotavljanju odgovornosti, zakaj vlada v zapletu ni posredovala, ampak bi verjetno prišlo tudi referenduma.

Referendum pa bi po Pahorjevem mnenju zastrupil odnose med državama in naredil nepopravljivo dolgoročno škodo. "Zato verjamem, da tudi hrvaška stran razume, da glede na to, da v zelo aktivni diplomatski aktivnosti do konca francoskega predsedovanja nismo prišli do rešitve zapleta, lahko ob politični volji - z naše strani obstaja - pridemo do rešitve v času češkega predsedstva," je dodal.

Žbogar kritičen tudi do Evropske unije
O odločitvi je danes govoril tudi zunanji minister Samuel Žbogar. Dejal je še, da odločitev ni bila lahka, Slovenija pa v tem položaju tudi ne uživa. Potrdil je, da se je bila sosednja država pripravljena zavezati, da na pristopnih pogajanjih ne bo prejudicirala meje, ni pa sprejela zahteve, da se zaveže, da v morebitni arbitraži o meji ne bo uporabljala dokumentov, ki so nastali po 25. juniju 1991. Če bi Slovenija zdaj molčala, bi se to lahko razumelo, kot da hrvaškim dokumentom ne nasprotuje, je opozoril minister.

Eskalacije v odnosih med državama ne bo
Žbogar je še dejal, da je Slovenija zainteresirana, da se rešitev glede Hrvaške najde čim prej, pri tem pa pravi, da "je bilo žal v zadnjih tednih premalo časa in preveč problemov", da bi lahko našli rešitev. Ponovil je, da je Slovenija pripravljena na pogovore. Minister ob tem še pravi, da ne pričakuje, da bo prišlo do eskalacije v odnosih med državama. "Gremo v praznične dneve, v katerih bo trenutek za razmislek, čas za to, da se strasti umirijo," je dejal.

V zvezi z izjavami Evropske komisije, da je vprašanje meje dvostranska zadeva, je Žbogar dejal, da se Slovenija s tem strinja, a ni bila ona tista, ki je v pogajanjih predložila dokumente, ki prejudicirajo mejo. Sicer pa je bil minister do komisije dokaj kritičen, saj je mnenja, da bi morala pokazati več razumevanja do Slovenije kot članice EU-ja.

Pristojna odbora podpirata vladna stališča
Na skupni seji sta stališče vlade podprla tudi odbora parlamenta za zunanjo politiko in zadeve EU. Člani odborov so soglašali, da sedanja situacija ni dobra za odnose med državama in da je na obeh straneh potreben razmislek o novih poteh reševanja odprtih vprašanj.

Člani odbora so po besedah predsednika odbora za zunanjo politiko Iva Vajgla v razpravi tudi poudarili, da sedanja situacija nikakor ni napad na načelo dobrega sosedstva, ampak da je "včasih pač treba potegniti zasilno zavoro, dokler je še čas - časa pa je še veliko -, zato da se odpre neko novo poglavje in da se odprejo nove poti reševanja odprtih vprašanj".

Potem ko je na Hrvaškem te dni slišati, da svojega članstva v EU ne bo kupovala s svojim ozemljem, je Darja Lavtižar Bebler, predsednica odbora za zadeve EU-ja, posebej poudarila, da Slovenija nima nikakršnih ozemeljskih pretenzij do Hrvaške, pač pa da pričakuje, da se bo iz pogajalskih izhodišč Hrvaške izločilo samo tisto gradivo, ki zadeva tista ozemlja, ki še niso dokončno razrešena glede meje.

A. S.