Minister Marjan Šarec je v pogovoru za STA spomnil, da se je v Evropi po dveh svetovnih vojnah in hladni vojni vzpostavilo precej dolgo obdobje miru. "A še vedno ni človek prišel v tisto fazo, ko rečemo, da smo zdaj pa drugačni, da smo spoznali, da vojne niso rešitev. Na svetu je še vedno mnogo ustrahovalcev, ki jim ni do miru," je posvaril.

Ena od vojn, ki ima posledice tudi v EU-ju, je vojna v Ukrajini. V zadnjih dneh je bilo slišati pozive k odločnejšemu ravnanju EU-ja v pomoč Ukrajini, celo razmisleke o napotitvi vojakov v Ukrajino ter krepitvi obrambne politike EU-ja.

Šarec pravi, da možnosti, da bi v Ukrajino napotili pripadnike Slovenske vojske, ni: "Sodelujemo v misiji EUMAM, v kateri naši inštruktorji v Nemčiji usposabljajo pripadnike ukrajinske vojske. Od začetka pomagamo Ukrajini z vojaško in drugo pomočjo in pri tem se konča."

Vojna v Ukrajini ni prva po drugi svetovni vojni na evropskih tleh. "Včasih se pozablja na krvavo balkansko morijo. In vse preteklo dogajanje nam pove, da moramo biti budni, aktivni," je dejal minister. Slovenija po njegovih besedah na mednarodnem parketu vedno znova opozarja na nujnost urejanja odnosov na Zahodnem Balkanu.

Dodatno skrbi porast nacionalizmov in krepitev skrajnih strank znotraj EU-ja. "Skrajnosti seveda nikoli ne prinesejo nič dobrega. Besedi skrajnost in varnost se v osnovi izključujeta, zato bomo morali vsi veliko narediti za ozaveščanje ljudi," se zaveda.

"Obenem ne smemo pozabiti na vpletanje ruske propagande, širjenje dezinformacij na družbenih omrežjih ostaja rakrana, razvoj umetne inteligence omogoča potvarjanje izjav ljudi. Vse to bo vplivalo. Zagotovo se moramo torej vsi potruditi, da v EU-ju ne pride do sprememb, ki si jih ne želimo, in zagotovo imamo zmerni politiki težko nalogo. Upam, da bo v volilni kampanji pred volitvami prišlo do vsebinske razprave in da bo tudi EU sproti reševal probleme, s katerimi se soočamo," je dejal.

Na vprašanje o obrambni politiki in strukturah EU-ja je Šarec odgovoril, da so jedrne države EU-ja tudi del jedra Nata, zato EU ni vlagal v ta segment. Po drugi strani pa se je izkazalo, da je EU poleg obrambne tudi drugo proizvodnjo selil v države s cenejšo delovno silo, na primer na Kitajsko. Zato je zdaj, ko je izbruhnila vojna v Ukrajini, bolj ranljiv in nastajajo težave, ker ni samozadostna.

Glede razmer v Gazi je spomnil, da je Slovenija na podlagi dogovora med predsednikom vlade in jordanskim kraljem ob robu Münchenske varnostne konference poslala "zajetno pomoč civilnemu prebivalstvu, hrano, nastanitvene potrebščine ter otroško hrano in plenice". "Akcija je bila izvedena hitro, s pomočjo naših zaveznikov. Letalo je pilotiral Slovenec, tako da smo še toliko bolj ponosni," je dejal.

Zavrnitev dovoljenja za izvoz orožja v Izrael, ki ga je slovenski družbi pred enim mesecem zavrnilo obrambno ministrstvo, po njegovih besedah temelji na obstoječi zakonodaji. "Že doslej na ta način na vojna območja ob eskalacijah nismo odobravali pošiljanja in tudi zdaj ravnamo enako," je dejal.

Zanašanje na kolektivno obrambo morda ni dovolj

Mednarodno dogajanje pa Šarca napotuje k razmisleku, da zanašanje na kolektivno obrambo v okviru Nata ni več dovolj, ampak moramo biti sposobni braniti svojo državo. Vojska mora biti dovolj močna, da ima odvračalni učinek, je dejal in ocenil, da se je tudi napada na Ukrajino zgodil zaradi sicer napačne ocene, da bo ukrajinska vojska zlahka premagljiva.

V prihodnjih tednih je pričakovati novo letno oceno Slovenske vojske. Po napovedih ministra bo letos "zagotovo za kakšno stopnjo boljša". "Vsaka nova pridobitev, vsaka nova oprema, vsaka višja kadrovska številka to oceno izboljšuje, smo pa še daleč od tega, da bi bili povsem zadovoljni," je dejal Šarec.

Povzel je, da so se v zadnjem času razmere zelo izboljšale, in spomnil na nakupe dveh transportnih letal Spartan, naročilo šestih helikopterjev, nakup dodatnih oklepnikov 4 x 4, podpis pogodbe za sistem zračne obrambe Iris-T. "Vse to seveda vpliva na obrambno sposobnost, na usposobljenost vojske," je dejal.

Glede odstopa Slovenije od nakupa boxerjev je povedal, da še čaka na potrditev zadnje države, dokončne odločitve o nakupu drugih bojnih kolesnih vozil 8 x 8 pa še ni. Zaradi poplav se je časovnica nabav razvlekla. "Po drugi strani pa z nekim strahospoštovanjem pristopamo do nabav, vedoč, kaj se je v preteklosti dogajalo z nakupi," je priznal.

Večja vlaganja v raziskave in razvoj

Šarec želi, da Slovenija ne bi bila več le kupec, pač pa tudi prodajalka in proizvajalka vojaške opreme, zato "ekspresno" povečujejo tudi vlaganja v raziskave in razvoj, s predlanskih dveh na lanskih skoraj 12 milijonov evrov.

Slovenska podjetja imajo po njegovih besedah ogromno znanja in resursov. Spomnil je na projekt Mangart, v okviru katerega razvijajo lastno oborožitveno postajo, ter na podjetje Guardiaris, ki razvija vrhunske simulatorje.

Z večjimi vlaganji "torej zagotovo pridejo tudi boljši rezultati", zato zavrača očitke, da se v vojsko vlaga preveč. "Vojski so namenjene tri četrtine od skoraj milijarde evrov proračuna ministrstva za obrambo, preostalo gre za upravo za zaščito in reševanje ter upravo za vojaško dediščino. Vlaganja so potrebna, če želimo v letni oceni prebrati, da imamo vojsko, ki je sposobna tudi za delovanje v vojni, da bomo lahko rekli, da imamo vojsko, ki si jo zaslužimo in ki ima svoj smisel," je poudaril, vendar je to po njegovih besedah "tek na zelo, zelo dolge proge".

Ko gre za kadrovsko sliko, je spomnil na 325 novih zaposlitev v lanskem letu, še enkrat več šolajočih se častnikov kot leto prej, skrajšanje postopkov za zaposlitev na tri tedne. Ta hip šteje sestav Slovenske vojske približno 7200 pripadnikov skupaj s pogodbeno rezervo, ki ima več kot 900 pripadnikov. "Lani smo zelo povečali število podeljenih štipendij, tako da je zdaj aktivnih 371 štipendij, od tega 94 za visokošolsko izobraževanje," je navedel.

Uspešni so tabori za dijake in študente, na katerih se poleg vojaških veščin in veščin preživetja v naravi ter od letos še veščin s področja zaščite in reševanja učijo tudi tovarištva in sodelovanja, kar so vrednote, ki jih zdajšnji mladi generaciji manjka, opaža kot oče dveh najstnic. Na vprašanje, ali bi tudi njiju vključil na tak tabor, pa je dejal, da "z veseljem, če ju bo zanimalo".

Šarec pričakuje, da se bo vsaj nekaj udeležencev teh taborov nato zaposlilo v vojski, nekaj jih bo šlo na prostovoljno služenje vojaškega roka oziroma trimesečno usposabljanje, nekaj jih bo šlo v pogodbeno rezervo. "Skratka, na ta način ostajajo s sistemom," je dejal.

Želi si, da bi mladi ljudje videli, da je v vojski perspektiva, da vojska zagotavlja delovna mesta od kuharja do operaterja letalnika in da na primer ni potrebna vrhunska fizična pripravljenost za vse poklice v vojski.

Obrambni minister močno poudarja tudi nujnost vidnosti vojske v družbi, da se okrepi zavedanje, da je vojska v službi ljudi. "Želim, na primer, da gredo v uniformi med ljudi. Po zahodnih državah vojak v uniformi uživa spoštovanje, pri nas pa se je vojska odrivala od javnosti in posledice tega žanjemo danes," je dejal.

O uvedbi obveznega vojaškega roka se ne razmišlja

O vnovični uvedbi obveznega služenja vojaškega roka, kot smo ga poznali pred letom 2003, ne razmišljajo. Raje stavijo na pridobivanje kadra z motivacijskimi dejavniki, od štipendij do relativno dobrega plačila za prostovoljno služenje.

O plačnem sistemu na področju obrambe pa Šarec meni, da so edina pot za rešitev plačnih vprašanj krovna in stebrna pogajanja o plačni reformi, četudi so ta tudi zaradi velikega števila sindikatov časovno zamudna.

Državni sekretar Rudi Medved, nekdanji minister za javno upravo, s stavkajočimi operaterji številke 112 vodi stavkovna pogajanja o razmerah za delo. Vlada je z uredbo že prepoznala anomalije na področju delovnih mest glede na primerljiva delovna mesta v drugih organizacijah in operaterji bodo dvignjeni v plačni razred dispečerjev, pravi Šarec.

Prihodnji teden se bo končala tudi javna razprava o predlogu treh strateških dokumentov – o vojaški, obrambni strategiji in strategiji civilne obrambe, ki naj bi začrtali smer razvoja vojske in nakazali spremembe v karakterju vojske, ki se iz mirovne sile preobraža v odvračalno, kar med drugim pomeni tudi drugačno vlogo slovenskih pripadnikov na misijah v tujini. Takšni sta na primer misiji v Latviji in na Slovaškem.

Ali se moramo torej psihološko pripraviti na to, da bodo med slovenskimi vojaki tudi žrtve? "Vojaški poklic ima svoje zakonitosti, tukaj si ne gre zatiskati oči. Ampak iz pogovorov s pripadniki in pripadnicami vem, da jim je všeč, da se urijo za opravljanje osnovnega poslanstva vojaškega poklica," je dejal.

Šarec pri sprejemanju strateških dokumentov pričakuje tudi državotvorno podporo koalicijskih partneric, pri sodelovanju z njimi pa nima "prav nobene težave". Ni skrivnost, da Levica nasprotuje povečevanju vlaganj v orožje, a Šarec, ki je kot premier odstopil ravno po izgubi podpore Levice kot zunajkoalicijske partnerice, pravi, da ko si "v sistemu, vidiš, da se ne da sveta krojiti tako, kot bi sam želel. V demokraciji šteje število glasov, in če je zavedanje pri vseh, da želimo vsak na svojem resorju narediti čim boljše, potem težav ni".

Šarec je tudi povedal, da imata s Klemnom Boštjančičem odlične odnose in da se celotna vlada zaveda, kako hkrati slediti strateškim ciljem in doseganju dveh odstotkov BDP-ja za obrambo do leta 2030.

Dobro sodelovanje z vrhovno poveljnico oboroženih sil

Tudi z vrhovno poveljnico obrambnih sil, predsednico republike Natašo Pirc Musar, dobro sodelujeta. Trenutnih političnih razmer in padca javnomnenjske podpore vladi pa nekdanji premier in predsednik LMŠ-ja ni želel komentirati: "Nimam takšne funkcije, zato se bom odrekel 'privilegiju' komentiranja, moja prioriteta je skrb za resor, ki ga vodim, in kar se tega tiče, mi je lažje."

Do dela evropskega komisarja za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Janeza Lenarčiča se ni želel opredeliti, je pa poudaril, da se je izkazalo, da se je resor, ki ga je Slovenija dobila pred petimi leti, izkazal za enega ključnih. "Tako da se marsikdaj nasmejim, ko se ozrem nazaj, ko sem moral poslušati, da smo dobili nepomemben resor. Ampak čas pokaže svoje," je dejal. Na vprašanje, ali bi ga zanimalo komisarsko mesto, pa je dejal, da "nikakor".