Kot je izpostavil obrambni minister Marjan Šarec, je Madžarska ob lanskih uničujočih poplavah kot prva poslala na pomoč helikopter. Minister se je ob tem madžarskemu kolegu zahvalil tudi za prispevek njegove države pri varovanju zračnega prostora nad Slovenijo.

"Živimo v nevarnih časih, zato tudi čutiva veliko močnejšo potrebo po krepitvi sodelovanja," je v luči tega dejal Szalay-Bobrovniczky in zagotovil, da bo Madžarska Sloveniji priskočila na pomoč tudi ob morebitnih prihodnjih naravnih nesrečah.

Sogovornika sta sicer med pogovorom izmenjala informacije o obrambnih reformah, glavnih izzivih oboroženih sil obeh držav in razvoju zmogljivosti, veliko časa pa sta namenila trenutnim varnostnim razmeram v svetu, zlasti v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu.

Glede vojne v Ukrajini je Šarec ponovil zavezo Slovenije o materialni in humanitarni podpori Ukrajine. "Ključna pa je enotnost naših skupnih prizadevanj v podporo Ukrajini in jo je treba ohraniti," je poudaril. Szalay-Bobrovniczky je medtem izpostavil, da stališče Madžarske ostaja nespremenjeno - Ukrajini ne namerava pomagati s pošiljanjem orožja ali vojakov, temveč samo humanitarno.

Ministra sta spregovorila tudi o varnostni situaciji na Zahodnem Balkanu. Šarec je izpostavil, da sta obe državi aktivni v misijah v regiji, zlasti v misiji Eufor Althea v BiH, ki ji trenutno poveljuje Madžarska, pa tudi v okviru misije Kfor na Kosovu. Po besedah madžarskega ministra je lahko Balkan po eni strani zaradi zgodovinskih dejavnikov še vedno nevarno območje, po drugi pa predstavlja dodaten izziv na področju nezakonitega priseljevanja.

Šarec je ob priložnosti Madžarski zaželel uspešno predsedovanje Svetu EU v drugi polovici leta. Prioriteta predsedovanja bo, kot je dejal Szalay-Bobrovniczky, krepitev vojaške industrije ter obrambnih sposobnosti in s tem povezano zagotavljanje večje varnosti v Evropi.

V okviru obiska se bosta ministra danes udeležila tudi slovesnosti v Tolminu, na kateri bosta imela slavnostni nagovor in odkrila spominsko obeležje madžarskemu stotniku Emilu Czantu, ki je med prvo svetovno vojno padel na Soški fronti. Po besedah Šarca gre za pomemben korak pri ohranjanju skupnega zgodovinskega spomina in za priznanje vsem, ki so predano služili svojim državam.