Zbrane je nagovoril tudi premier Marjan Šarec, ki je spomnil, da tam živeči Slovenci niso gostje, ampak smo vsi del enega naroda, ki ga je v preteklosti ločevala meja, danes pa smo združeni v Evropski uniji.

Kot je navedel, "smo vsi del enega naroda, ki so ga v preteklosti ločevali meja, zgodovina ter takšni in drugačni dogodki, vendar smo danes simbolno in dejansko združeni v Evropski uniji". Ko je Slovenija vstopila v družino narodov EU-ja, je bilo to pomembno tudi za Slovence na obeh straneh meje, so premierjeve besede povzeli v vladnem uradu za komuniciranje (Ukom).

Na prireditvi v kulturnem domu v Pliberku, ki je potekala v spomin na ustanovitev NSKS-ja, katerega vloga je bila ohranjati in negovati slovensko identiteto, jezik, kulturo in dediščino v Avstriji, je premier omenil številna prizadevanja naših prednikov, ki so se trudili za ohranitev slovenskega jezika in za to, da bi bila slovenska duša in srce vedno priznana, skrivanje pripadnosti pa ne bi bilo potrebno.

Šarec je spomnil tudi na dogodke, ki niso bili naklonjeni slovenskemu narodu, a je tudi te preživel. "Nikoli nismo želeli tujega, vedno smo si želeli živeti kot dobri sosedje in to se nam je tudi obrestovalo, saj smo končno dobili svojo državo. Danes je Slovenija samostojna, vendar ne sme nikoli pozabiti na Slovenke in Slovence onkraj meja," je povedal predsednik vlade.

Ob koncu je Šarec poudaril pomembnost povezovanja slovenskih organizacij onkraj meja, "saj bomo lahko le tako nastopali enotno, enotno zastopali svoja stališča in bomo uspešni, čeprav se naši pogledi včasih razlikujejo. To je naloga vseh. Tako nas v matični domovini kakor tudi vas na tej strani meje." Zbranim je premier iskreno čestital ob jubileju z željo, da jim nikoli ne bi zmanjkalo poguma in volje za delo in da se nikoli ne bi počutili pozabljene od matične domovine, so še zapisali v Ukomu.

Ustanovitev leta 1949

Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je bil ustanovljen 28. junija leta 1949. Predtem je bilo edino politično predstavništvo med koroškimi Slovenci Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte (OF) za slovensko Koroško. Glavni vzrok za ustanovitev NSKS-ja je bilo nezadovoljstvo nad monopolnim idejnim in taktičnim odločanjem Pokrajinskega odbora OF za slovensko Koroško, je objavljeno na spletni strani NSKS-ja. Prvi predsednik NSKS-ja je bil ustanovni član organizacije Joško Tischler.

NSKS zdaj vodi Valentin Inzko, ki si želi, da bi NSKS v prihodnosti postal bolj ustvarjalen in se na novo pozicioniral, tudi z novimi prijemi. "Potrebujemo nove ideja za nove čase," je za slovensko uredništvo ORF-a dejal Inzko. Najvišje telo odločanja v NSKS-ju je Zbor narodnih predstavnikov, ki ga sestavlja 48 neposredno izvoljenih poslancev in poslank s celotnega dvojezičnega ozemlja.

NSKS se zavzema za pravice narodne skupnosti na podlagi mednarodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varstvu človekovih pravic, še zlasti pa na podlagi avstrijske državne pogodbe iz leta 1955.

Ob 70-letnici ustanovitve je NSKS izdal zbornik z naslovom Usoda je koroškim Slovencem zopet dana njim samim v roke. "V obdobju preteklih 70 let se je slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem morala spoprijemati s številnimi izzivi, ozira pa se lahko tudi na številne uspehe, ki so posebej povezani s stopnjo izobrazbe njenih pripadnikov in pripadnic ter z ekonomskim položajem skupnosti. Danes, ko vedno več koroških Slovencev in Slovenk upravičeno skrbi jezikovni položaj narodne skupnosti, hkrati opažamo pomanjkanje tiste ognjevitosti, ki je v preteklih desetletjih odlikovala nastopanje skupnosti za zajamčene pravice in izboljšanje jezikovnega položaja," je ob zborniku na pot zapisal njegov urednik Simon Triessnig.

NSKS in Krščanska kulturna zveza (KKZ) vse od leta 1980 podeljujeta Tischlerjevo nagrado za posebne zasluge na kulturnem, političnem ali gospodarskem področju, od leta 1988 pa Einspielerjevo nagrado za posebne zasluge za spravo in mirno sožitje med večinskim narodom in manjšino.

27. podelitev Einspilerjeve nagrade je bila v ponedeljek. Letos jo je prejel kulturni geograf in kartograf Peter Jordan za svoja prizadevanja za priznavanje in ohranjanje geografskih imen etničnih manjšin.