Obrambni minister Marjan Šarec je v izjavi po srečanju s hrvaškim obrambnim ministrom Mariem Banožićem v Ljubljani poudaril dobro sodelovanje med državama na obrambnem področju in se hrvaškemu kolegu zahvalil za pomoč Hrvaške pri gašenju poletnih požarov na Krasu. "Naravne nesreče, s katerimi se spopadata obe državi, nas opominjajo, kako pomembna sta sodelovanje in solidarnost med državami," je dejal.

"Veseli me, da je slovenska stran izrazila zanimanje za izmenjavo informacij o hrvaških izkušnjah, povezanih z letali za gašenje požarov," je dejal Banožić in pri tem poudaril pripravljenost Hrvaške na sodelovanje na tem področju tudi v prihodnje.

Ob napovedi nadaljnjega uspešnega sodelovanja med državama je Šarec poudaril preteklo sodelovanje oboroženih sil obeh držav v okviru vaj Jadranski udar in Preskok, poleg tega pa je dodal, da že potekajo pogovori o sodelovanju na vajah Defender 23 prihodnje leto.

Slovenija je Hrvaški predlagala sklenitev splošnega sporazuma na področju vaj in usposabljanj, ki bi po Šarčevih besedah omogočal hitrejše in učinkovitejše načrtovanje in izvedbo omenjenih dejavnosti.

Slovenski minister je še napovedal, da državi načrtujeta povezovanje slovenske uprave za vojaško dediščino z ustrezno institucijo na Hrvaškem oziroma ponovno vzpostavitev sodelovanja vojaških muzejev z namenom dviga kakovosti dela na področju varovanja vojaške dediščine in proučevanja vojaške zgodovine.

V nadaljevanju pogovorov sta ministra izmenjala poglede na regionalno sodelovanje, ki je po mnenju obeh pomembno in ključno za krepitev zaupanja in varnosti v širši regiji. Državi namreč sodelujeta pri Pobudi za obrambno sodelovanje držav Srednje Evrope (CEDC), Jadranski listini (A-5) in Pobudi za sodelovanje obrambnih ministrstev jugovzhodne Evrope (South-East Europe Defence Ministerial – SEDM).

Zahodni Balkan ostaja slovenska prioriteta

Glede razmer na Zahodnem Balkanu je Šarec dejal, da to območje ostaja operativna prioriteta slovenskih sil in da bo Slovenija v prihodnje okrepila svoj prispevek v misijah Kfor na Kosovu in Eufor-Althea v BiH. Pomembnost obeh misij je poudaril tudi hrvaški minister in izrazil zadovoljstvo nad nedavnim podaljšanjem mandata drugi.

Slovenija se je po Šarčevih besedah zavezala nadaljnji podpori Ukrajini in se pridružila pobudi Zaščita evropskega neba. "Zavezani smo h krepitvi zavezniške obrambne in odvračalne drže. Zavedamo se, da je prav zaradi vojne v Ukrajini nujno močno partnerstvo znotraj zveze Nato in EU-ja," je dejal Šarec in dodal, da je vojna v Ukrajini pokazala, da so potrebna dodatna vlaganja v raziskovanje in razvoj na vojaškem področju.

Na vprašanje, ali bosta državi Ukrajini poslali dodatna bojna vozila, je Šarec odgovoril, da o tem s hrvaškim kolegom nista govorila, sta se pa strinjala, da je treba Ukrajini pomagati zlasti na humanitarnem področju in na področju razminiranja.

"Strinjala sva se, da bosta Slovenija in Hrvaška ostali predani nadaljnji podpori Ukrajini in ukrajinskemu narodu v boju za neodvisnost, suverenost in teritorialno celovitost," je dodal Banožić in izrazil zadovoljstvo nad nedavnim vrhom Krimske platforme, ki je potekal v Zagrebu.

Za konec je Banožić povedal, da so bili današnji pogovori produktivni in koristni za prihodnje sodelovanje, ter slovenskega ministra povabil na obisk na Hrvaško. Na novinarska vprašanja ob tej priložnosti ni želel odgovarjati.