Predsednik republike Borut Pahor je v torek predsedniku vlade Marjanu Šarcu poslal pismo, s katerim ga je pozval, naj skliče sejo sveta za nacionalno varnost. Pahor je izpostavil, da so zaostritve med Sovo in Knovsom skrb vzbujajoče, nanašajo pa se tako na demokratični nadzor nad obveščevalnimi službami kot varovanje nacionalnih interesov.

Šarec se je odločil, da seje sveta za nacionalno varnost ne bo sklical. "Čas za kaj takega je mimo," piše v sporočilu premierjevega kabineta.

Šarec je ocenil, da ne gre za izredne razmere, temveč "zgolj vprašanje pristojnosti posameznih organov". Vprašanja v povezavi s tem pa so se preselila na "pristojne organe", med drugim inšpektorat za javni sektor, ki se ukvarja s sporno zaposlitvijo; sum izdaje tajnih podatkov pa preverjata policija in tožilstvo.

Sodni nadzor, nadzor neodvisnih institucij, notranji nadzor in tudi revizorski nadzor potekajo v skladu z njihovimi pristojnostmi, je zapisal. "In kar je najpomembneje, daleč od oči javnosti."

Šarec: Vtis imam, da gre za Toninovo samopromocijo
Zatika da se samo pri političnem nadzoru. "Verjetno razlog tiči v tem, da t. i. Knovs vodi predsednik ene izmed opozicijskih strank, ki si po svoje tolmači zakonske pristojnosti. Vse skupaj se tudi največkrat neposredno počne pred kamerami. S svojim ravnanjem seveda ne prispeva k nepristranskosti in vzbuja upravičen vtis, da je bolj kot nadzor na prvem mestu njegova lastna samopromocija," je zapisal.

Sklic seje sveta za nacionalno varnost v teh okoliščinah bi telo spolitizirala, je dodal.

Bistvo zapleta

Oktobra so mediji objavili navedbe, da naj bi predsednik vlade Marjan Šarec in njegov državni sekretar za nacionalno varnost Damir Črnčec posredovala pri zaposlitvi Šarčeve znanke na Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova). Šarec je trditve zanikal.

Parlamentarna komisija DZ-ja za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je zato na Sovi opravila nadzor. Zahtevala je razpisno dokumentacijo in podatke o prijavljenih kandidatih brez imen in priimkov, le s seznamom njihovih kompetenc. Član komisije Matej Tonin je takrat izjavil, da je Sova podatke obljubila v najkrajšem mogočem času.

Nato si je Sova premislila, saj je sporočila, da teh podatkov DZ-ju ne bo razkrila. Navedla je skrb za tajnost teh podatkov, pa tudi, da Knovs ni pristojen za nadzor. Te zadeve da lahko preverja le inšpektorat za javni sektor, ki bo to tudi storil "na prejeto pobudo".

Tako je država prišla do konflikta dveh državnih organov. Eden izmed njiju ravna nezakonito. Ali je Knovs prekoračil svoje pristojnosti ali pa Sova ne omogoča parlamentarnega nadzora obveščevalno-varnostne dejavnosti.

Pravnik Rajko Pirnat je sicer pred mesecem za MMC dejal, da lahko Knovs opravi tudi nadzor nad kadrovskimi zadevami (kar Sova trenutno odreka). Pa tudi, da lahko v primeru spora med Knovsom in Sovo vmes poseže vlada in sama sprejme odločitev.

Izdaja tajnih podatkov?
Sova je v tem času večkrat zatrdila, da je prišlo do izdaje tajnih podatkov, tako v širših ravnanjih Knovsa kot v zadnjem poročilu o arbitraži. Pred kratkim je zato naznanila sum kaznivega dejanja izdaje tovrstnih podatkov proti neznani osebi.