Poslanca SD-ja Dušana Kumra in Mirana Potrča skrbi povečano število napovedanih referendumov, ki po njunih besedah otežujejo delo vlade. Kumru se SDS-ove referendumske pobude in splošno ravnanje stranke zdijo strategija, ki jo največja opozicijska stranka izvaja z namenom zmagati na parlamentarnih volitvah prihodnje leto. "Strategija opozicije je blokada vlade in države, gre za neke vrste beli državni udar", je prepričan Kumer.

Potrč pa je dodal, da se zaveda, da ne bi bilo nobenega referenduma, če bi bili vsi zakoni napisani tako, kot želijo opozicija in nekatere interesne skupine, tu je izpostavil predvsem sindikate. Zatrdil je še, da je težava, ker vlado in vladne predloge vsi kritizirajo, nihče pa ne predstavi konkretnih predlogov, kako stvari urejati drugače.

Tanko: To je napad na SDS
Njune besede je vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko zavrnil in označil kot napad na SDS, ki kaže "na veliko stisko koalicije in predvsem SD-ja v tem mandatu." Opozoril je, da sta bila v tem mandatu razpisana le dva referenduma - referendum o arbitraži so zahtevale vse parlamentarne stranke, referendum o RTV-zakonu pa opozicija. A je ob tem spomnil tudi na to, da so nekatere zdajšnje koalicijske stranke v prejšnjem mandatu prav tako zahtevale referendum o takratnem RTV-zakonu. "Zato se to izniči," poudarja.

Trenutno so sicer v postopku štirje predlogi referendumov - referendum o malem delu bo aprila, zahtevali pa so ga študentje, referendum o pokojninski reformi so zahtevali sindikati, referendum o TEŠ 6 pa del poslancev koalicije. "Opozicija je vložila le referendumsko pobudo o zakonu o arhivih, ki bo zdaj šla v ustavno presojo," izpostavlja Tanko. Zato so po njegovih besedah očitki, da njegova stranka blokira delo vlade in parlamenta, popolnoma neutemeljeni in namenjeni preusmerjanju pozornosti od lastnih težav. Dodaja, da erozijo parlamentarnega odločanja povzroča prav koalicija.

Spremeniti ali ne spremeniti referendumske ureditve?
A poslanca SD-ja sta prepričana, da bi bilo treba spremeniti ustavno določilo, ki ureja referendum. Sprememba 90. člena ustave je po njunem mnenju nujna, če želimo ohraniti parlamentarno demokracijo. Potrč tako meni, da je treba zožiti krog mogočih predlagateljev referenduma in povišati število ljudskih podpisov na 50.000. Zdi se mu primerno, da se v ustavo zapiše tudi, o kakšnih stvareh lahko ljudje odločajo neposredno. Za veljavnost končnega izida referenduma pa meni, da bi morali določiti, kolikšna mora biti volilna udeležba.

V SDS-u po besedah Tanka takih predlogov ne bi sprejeli, saj poudarjajo, da je referendumska zakonodaja brez težav delovala zadnjih 20 let. Ta vlada pa jo skuša spremeniti zato, ker ni sposobna izpeljati dogovorov s socialnimi in drugimi partnerji, in bi raje omejila pravico do referenduma. "To je perverzno," dodaja, saj bi na ta način koalicija lahko vladala še bolj avtokratsko.

"Hude posledice padca pokojninske reforme"
V prihodnje nas torej čaka nekaj referendumov. Ali bo med njimi tudi referendum o pokojninski reformi, bo odločilo ustavno sodišče. Potrč je sicer dejal, da jim je ustavnim sodnikom uspelo predstaviti težave, ki bodo doletele Slovenijo, če reforma ne bo začela veljati. Prepričan je, da bi bile posledice za Slovenijo zelo hude, če bo reforma zavrnjena.

"Türk nekritično podpira vlado"
Medtem pa je poslanec SDS-a Tanko mnenja, da se Slovenija v največji krizi po osamosvojitvi znašla predvsem zaradi krize, ki traja v koaliciji. Dodaja, da ima ta vlada nekritično podporo predsednika republike Danila Türka. Predsednik namreč vlade ni pozval, naj spoštuje zakone, prav tako se ni udeležil nobenih manifestacij, ki so jih pripravili sindikati, čeprav so socialne stiske vse večje. "Udeležil pa se jih je v mandatu prejšnje vlade."