Tako je predsednik SD-ja Dejan Židan dejal, da se je z glavnimi zahtevami Levice že seznanil in jim je naklonjen. "Marsikaj od tega smo tudi mi že uspeli izpogajati," je dejal prvak SD in spomnil na dvig minimalne plače in ukrepe za izboljšanje položaja upokojencev. Kot je dodal, so tudi v obstoječi različici koalicijske pogodbe uspeli ohraniti glavno točko - učinkovito javno zdravstvo.

Židan je dejal, da morajo stranke imeti pogum, da prevzamejo breme odločanja. O šestih strankah, ki se zdaj pogajajo, ima Židan vtis, da so tam vsi z dobrimi nameni. Na vprašanje o fiskalni vzdržnosti morebitne uresničitve ukrepov, ki jih predlagajo v Levici, pa je Židan odgovoril, da "nobena politična stranka nima pravice trošiti tistega, česar ni".

DeSUS zadržani, SAB optimistični
Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je medtem izrazil upanje, da bodo pogajanja prinesla skupne rešitve v korist države. Na vprašanje, ali bi DeSUS šel z Levico v vlado, je odgovoril, da so prvotno sicer govorili, da ne. "Treba pa se je predhodno dogovoriti, kaj lahko skupaj realiziramo. To je ključno vprašanje," je pojasnil.

Je pa odločitev Levice za pogovore o koaliciji pozdravil vodja poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek (SAB) Marko Bandelli. Kot je ocenil, je prav, da tudi v Levici prevzamejo odgovornost, ne le v času kampanje, ampak tudi v morebitni vladi. Tudi glede nadaljevanja pogovorov je optimističen. Bandellija ni strah morebitnih nepričakovanih potez Levice, če bi bila ta del vlade. Za pogajanja je čas zdaj. "Ko je koalicijska pogodba sestavljena, je to to," je dodal.

Konec drugega kroga sredi avgusta
Drugi krog iskanja mandatarskega kandidata bo začel teči v soboto. V drugem krogu, ki bo trajal 14 dni, torej do 10. avgusta, lahko poleg predsednika republike kandidata za mandatarja predlagajo tudi poslanske skupine ali skupina najmanj desetih poslancev. Če bo v tem času predlog vložen, bo DZ po napovedi predsednika DZ-ja Mateja Tonina o kandidatu za mandatarja glasoval med 13. in 17. avgustom.

Pahor je sicer DZ že 23. julija obvestil, da po junijskih državnozborskih volitvah v prvem krogu ne bo predlagal kandidata za mandatarja. Ker je na osnovi posvetovanj ugotovil, da nihče ne uživa potrebne podpore za izvolitev za predsednika vlade, je kandidaturo najprej ponudil Janezu Janši, prvaku SDS-a, ki je na nedavnih predčasnih parlamentarnih volitvah osvojila največ poslanskih sedežev, a Janša kandidature ni sprejel. Tudi predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec je predsednika republike seznanil, da še nima zagotovljene potrebne večine za izvolitev za predsednika vlade.

Pogovori bodo v teh dneh intenzivni
Tudi v drugem krogu si bo vladno koalicijo trudil sestaviti Šarec. Peterica strank je v četrtek, potem ko je od pogajanj odstopil NSi, za mizo sedla z Levico. Ta je v petek že izrazila pripravljenost na pogovore, čeprav so razhajanja med njimi velika, obstaja možnost, da kljub temu dosežejo dogovor.

V Levici sicer omenjajo tudi možnost projektnega sodelovanja, in sicer da bi v zameno za podporo nekaterim projektom Levice poslanci te stranke prispevali glasove za izvolitev mandatarja in vlade. A na drugi strani pretiranega navdušenja nad takšni idejo ni. Tudi Šarec je večkrat poudaril, da želijo sestaviti koalicijo, ki bo v DZ imela več kot 46 glasov.

Za uskladitev pogodbe imajo le dober teden časa, zato bodo pogovori v teh dneh intenzivni. Delovne skupine bodo do nedelje, ko se bodo znova srečali predsedniki vseh šestih potencialnih koalicijskih strank, pretresale osnutek koalicijske pogodbe po posameznih področjih.

Kako naprej?
Če tudi drugi krog iskanja kandidata za mandatarja ne bo uspešen, ima DZ na voljo še 48-urni rok, v katerem lahko sklene izvesti še tretji krog volitev predsednika vlade. Glasovanje o kandidatu mora DZ nato izvesti v sedmih dneh po sprejemu takšnega sklepa, za izvolitev pa v nasprotju s prvim in drugim krogom, ko kandidat potrebuje vsaj 46 poslanskih glasov, zadostuje navadna večina.

V primeru, da tudi tretji krog ni uspešen, predsednik republike razpusti DZ in razpiše predčasne volitve. Če bi se to zgodilo, bi bile to že četrte predčasne državnozborske volitve zapored.

Če pa bo DZ v drugem ali tretjem krogu vendarle izvolil mandatarja za sestavo nove vlade, bo moral v 15 dneh predlagati imenovanje ministrov.