Poslanka SD-ja in podpredsednica DZ-ja Andreja Katič je novinarjem povedala, da je omenjena pobuda na ustavnem sodišču že drugič. Skupina 38 poslancev iz vrst SD-ja, PS-ja, DeSUS-a in DL-ja je namreč podobno storila že marca lani, a je ustavno sodišče pobudo zavrglo, saj je vmes podpisnikom zaradi volitev prenehal poslanski mandat.

"Zaradi nove sestave državnega zbora moramo pobudo ponovno vložiti," je dejala. Ob tem je izrazila veselje, ker je pobudo podpisalo kar 61 poslancev iz SD-ja, SMC-ja, DeSUS-a, ZL-ja in ZaAB-a. V SD-ju po navedbah Katičeve menijo, da zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo krši ustavo, saj je osem členov v neskladju s 55. členom ustave, ki govori o svobodnem odločanju o rojstvih svojih otrok in določa, da država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine.

Zakon je po mnenju pobudnikov prav tako neskladen s 14. členom ustave, ki govori o enakosti pred zakonom, in 34. členom ustave, ki določa, da ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. "Žalostno je, da ob vstopu v leto 2015, ko smo že krepko zakorakali v novo tisočletje, govorimo o temah, ki sodijo v mračne dni prejšnjega tisočletja. Žalostno je tudi to, da smo ženske to pravico v preteklosti že imele," je še poudarila Katičeva.

Že leta 1977 je zakon namreč določal, da imajo pravico do umetne oploditve vse polnoletne, zdrave in razsodne ženske v starostnem obdobju, primernem za rojevanje. To pravico je omejil padec zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo na referendumu leta 2001, katerega pobudnik je bil uslužbenec kmetijskega ministrstva Aleš Primc, ki je javnosti zdaj najbolj znan kot obraz Odbora 2014.