Anketa Politbarometer, ki jo opravlja Center za raziskovanje javnega mnenja (CJM), tako kaže, da bistvenih premikov ni. Stanje kaže izrazito stabilnost, ko sta SD in SDS "izravnala pozicije", je ob predstavitvi novembrske meritve Politbarometra dejal predstojnik CJM-ja Niko Toš.

Kot že junija so SD-ju in SDS-u tudi novembra vprašani namenili enako, 19-odstotno podporo. Primerjava s podatki raziskave iz marca pa kaže, da je SD-ju v tem obdobju priljubljnost precej padla (marca 25 odstotkov), SDS pa jo je nekoliko pridobil (marca 17 odstotkov).

LDS in Zares zdrsnila na 4 odstotke
Preostale tri koalicijske stranke zaznavajo nekoliko manjše izgube, najočitneje LDS, ki je imel junija sedemodstotno podporo, tokrat pa ima štiriodstotno, in Zares, ki je z junijskih šestih odstotkov prav tako padel na štiri odstotke v novembru. DeSUS ohranja triodstotno podporo, SNS pa podporo pridobiva. Junija so stranko namreč podpirali štirje odstotki, tokrat pa šest odstotkov vprašanih. SLS in zunajparlamentarni NSi ostajata na dveh odstotkih.

Podpora vladi 46-odstotna
Toš je še dejal, da njihova raziskava ni pokazala tako izrazitega upada podpore vladi, kot ga kažejo nekatere druge medijske raziskave. Junijska in novembrska meritev sta namreč pokazali stabilno podporo vladi; ohranja se pri 46 odstotkih (marca 55 odstotkov), vendar se obenem zmanjšuje delež neopredeljenih in povečuje delež tistih, ki vlade Boruta Pahorja ne podpirajo. Takšnih je bilo marca 33 odstotkov, junija 42 odstotkov, tokrat pa 45 odstotkov.

Najvišje ocene uspešnosti je bil deležen predsednik republike, pri preostalih institucijah in subjektih pa so ocene učinkovitosti glede na predhodne meritve rahlo oz. značilno nižje. Na lestvici izraženega zaupanja prav tako izstopa predsednik republike, pa tudi evro. Z visoko nadpovprečnimi deleži nezaupanja pa izstopajo cerkev in duhovščina, sindikati, sodišča in politične stranke.

Referendum: Podpora arbitražnemu sporazumu dvotretjinska
Kako pa kaže vprašanju slovensko-hrvaškega arbitražnega sporazuma? Na podlagi ugotovitev, ki so jih dobili s križanjem več vprašanj, je Toš ugotavljal, da sta socialna in kulturna klima naklonjeni sporazumevanju. Slaba tretjina vprašanih se referenduma sploh ne bi udeležila oziroma glede tega še niso odločeni (32 odstotkov); med preostalimi bi jih 44 odstotkov glasovalo za, 23 pa proti arbitražnemu sporazumu. Tako bi na referendumu sporazum dobil okoli 66-odstotno podporo, tretijna volivcev pa bi glasovala proti.

Sodelujočim v raziskavi so v presojo ponudili tudi Prešernovo misel iz slovenske himne, namreč "koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan" in "ne vrag le sosed bo mejak" in jih povprašali, ali je arbitražni sporazum o meji s Hrvaško priložnost, da se ta Prešernova misel uresniči. 60 odstotkov jih je temu pritrdilo, 21 odstotkov pa je menilo nasprotno.

Kriza: 70 odstotkov pesimistov
Vprašanja o zaznavanju krize so po Toševih besedah pokazala, da prevladuje prepričanje, da še nismo dosegli globin krize. Vlada pa ima pri svojih ukrepih za njeno premagovanje visoko podporo.

70 odstotkov je tako menilo, da se kriza še poglablja. Polovica jih je kot posledico krize na osebni oziroma družinski ravni navedla zmanjšanje dohodka, 24 odstotkov pa ogroženost zaposlitve. Po drugi strani pa se je zmanjšal delež resno zaskrbljenih glede delovnega mesta. Med vladnimi protikriznimi ukrepi je podpora v primerjavi z junijsko meritvijo narastla predvsem pri preprečevanju nadaljnjega kreditiranja menedžerskih odkupov.

Pri vprašanju o zadovoljstvu z demokracijo je podobno kot pri prejšnjih merjenjih nezadovoljnih 62 odstotkov, zadovoljnih pa 32 odstotkov. Z materialnimi razmerami je zadovoljnih 55 odstotkov, nezadovoljnih pa 41 odstotkov.

Javnomnenjsko raziskavo so izvedli med 9. in 11. novembrom med 904 vprašanimi.