SDS očita Bratuškovi, da vlada zamuja z izvedbenim zakonom o fiskalnem pravilu in s tem krši ustavno ureditev.
"Cincanje, ki si ga privošči Alenka Bratušek, ne vodi nikamor," je na novinarski konferenci dejal Tanko, vodja poslanske skupine SDS-a.
Postopek ustavne obtožbe premierja ali ministra se začne s predlogom najmanj desetih poslancev, za kar so glasovi SDS-a več kot dovolj. V drugih poslanskih skupinah se na predlog niso odzvali.
DZ nato pozove predsednika republike, da poda mnenje o predlogu ustavne obtožbe.
Najpozneje v 60 dneh po vložitvi predloga DZ o tem tudi odloča. Za potrditev so potrebni glasovi večine vseh poslancev.
Če predlog ne podpre 46 poslancev ali pa če se glasovanje ne opravi v roku 60 dni, je predlog za ustavno obtožbo zavrnjen.
Če podporo dobi, ga predsednik DZ-ja pošlje predsedniku ustavnega sodišča skupaj z opisom zatrjevane kršitve ustave oz. hujše kršitve zakona. Minister oz. premier lahko na obtožbo odgovori.
Ustavno sodišče zadevo obravnava javno. Do končne odločitve lahko obravnavancu začasno zamrzne opravljanje funkcije.
Ustavno sodišče ima na koncu tri možnosti. Lahko ugotovi kršitev ustave ali hujšo kršitev zakona in s tem ugotovi utemeljenost DZ-jeve obtožbe. Odloči se lahko tudi za prenehanje funkcije ministra ali premierja. Če ustavno sodišče ugotovi, da obtožba ni utemeljena, z odločbo oprosti obtoženca.
Veber: Stvari niso skrb vzbujajoče
Na napoved postopka se je odzval predsednik DZ-ja Janko Veber. Priznal je, da je v ustavi zapisan rok že potekel. Vendar stvari kljub temu niso skrb vzbujajoče, je presodil, saj se je v Sloveniji pojavila gospodarska rast.
NSi: Odlašanje nerazumljivo
V stranki NSi so opozorili, da se je k sprejetju zakona v ustavnem roku vlado zavezal sam parlament z dvotretjinsko večino. Izvedbeni zakon je torej treba sprejeti in vladno odlašanje je nerazumljivo, so sporočili iz stranke.
Do zdaj dve ustavni obtožbi
V samostojni Sloveniji je DZ do zdaj obravnaval dva predloga ustavne obtožbe. Leta 1998 je SDS neuspešno v parlamentarno proceduro vložil predlog za ustavno obtožbo takratnega predsednika vlade Janeza Drnovška. Očitali so mu sklenitev tajnega varnostnega sporazuma z Izraelom leta 1995.
Dvanajst let pozneje so poslanci SDS-a in SLS-a predlagali ustavno obtožbo tedanjega predsednika države Danila Türka, ker je podelil državno odlikovanje nekdanjemu vodji jugoslovanske tajne politične policije Tomažu Ertlu. Tudi ta predlog so poslanci zavrnili.
Romana Tomc: Nevzdržno je, kar se dogaja v sodni, zakonodajni in izvršni veji oblasti
Tomčeva, ki je odstopila s položaja podpredsednice DZ-ja, opozarja, da nobena izmed treh vej oblasti ne dela dobro. Po njenem mnenju je to, kar se dogaja v sodni in zakonodajni veji oblasti, pa tudi v vladi, nevzdržno.
V takšnih razmerah so po njenih besedah nekatere funkcije izgubile svoj pomen, tudi mesto podpredsednice DZ-ja, zato s tega mesta odstopa.
Na novinarski konferenci je Tomčeva spregovorila tudi o sodbi v zadevi Patria. Ta po njenih besedah vzbuja skrb, da je lahko kdor koli obsojen brez dokazov. Odločitve na podlagi indicev po mnenju Tomčeve nimajo mesta v demokraciji.
Zbor za republiko pričakuje razveljavitev sodbe
Na obsodbo Janeza Janše so se odzvali tudi v Zboru za republiko. Menijo, da iz sodbe višjega sodišča v zadevi Patria izhaja, da ni nikakršnega dokaza za krivdo Janeza Janše. Pričakujejo razveljavitev sodbe.
Kot je dejal predsednik Zbora za republiko in nekdanji ustavni sodnik ter pravosodni minister Lovro Šturm, je sodba polna sklepanj, ki ne temeljijo na dejstvih, in se zaradi pomanjkanja dokazov skriva za terminom indične sodbe, čeprav to ni, saj "skupek insinuacij ne zadosti kriterijem indične sodbe". Pritožbeno sodišče je s svojo odločitvijo potrdilo tudi izrek sodbe sodišča prve stopnje, ki pa je nejasna, razvlečena in nedoločena ter ne vsebuje znakov kaznivega dejanja, je prepričan Šturm.
"Takšno stanje duha, ki veje iz sodbe, je strah vzbujajoče, saj je na tak način vsak trenutek mogoče obsoditi slehernega državljana za katero koli kaznivo dejanje," menijo v Zboru za republiko. Zato v zboru odločno protestirajo "proti samovoljnemu odločanju sodišč" in pričakujejo, da bo v okviru odločanja o izrednih pravnih sredstvih takšna sodba v čim krajšem času in v interesu pravne varnosti državljanov razveljavljena.
Bruselj ne komentira
V Bruslju se do sodbe ne opredeljujejo. Kot so povedali v tiskovni službi Evropske ljudske stranke (EPP), v politični skupini EPP-ja sodbe uradno ne komentirajo. Neuradno pa je za Slovensko tiskovno agencijo vir blizu EPP-ja izpostavil, da je izid nenavaden, glede na to, da je finsko sodišče predstavnike finske Patrie, obtožene dajanja podkupnin slovenskim predstavnikom, oprostilo.
Sodbe ne komentirajo tudi v Evropski komisiji. "Komisija skladno s svojo komunikacijsko politiko ne komentira sodb nacionalnih sodišč," je povedal tiskovni predstavnik komisarke za notranje zadeve Cecilie Malmström, Michele Cercone.
Janša za dve leti v zapor
Ljubljansko višje sodišče je v ponedeljek potrdilo prvostopenjsko sodbo v zadevi Patria, s čimer je sodba postala pravnomočna. Predsednik SDS-a Janez Janša je obsojen na dve leti zapora, prokurist Rotisa Ivan Črnkovič in brigadir Tone Krkovič pa bosta morala za zapahe za 22 mesecev. Vsi trije bodo morali v treh mesecih plačati tudi po 37.000 evrov stranske denarne kazni, poleg tega pa še sodne takse.
Vsi trije obsojeni napovedujejo, da bodo uporabili izredna pravna sredstva. Janšev odvetnik Franci Matoz je že v ponedeljek napovedal, da "bodo sodbo razveljavili". Janša pa je na novinarski konferenci v torek med drugim sodbo povezal z volitvami, saj naj bi se želelo s to afero že tretjič neposredno vplivati na volilni izid.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje