V Mestni občini Velenje imajo po Titu imenovan trg, a kljub pozivu največje opozicijske stranke o njegovem preimenovanju ne razmišljajo. Kot so pojasnili za našo spletno stran, so se sicer z neuradnimi pobudami o preimenovanju Titovega trga in prestavitvi spomenika v preteklih letih že soočali: »Odziv občank in občanov na takšne pobude je bil vedno negativen. Tudi v zadnjih dneh je javno mnenje v Velenju odločno proti pobudi, ki je prišla od SDS-a.«

Meh (Velenje): SDS preusmerja pozornost
»Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh je povedal, da je po njegovem mnenju trenutno dosti pomembnejših in aktualnejših vprašanj od preimenovanja ulic, zato poziv SDS-a vidi predvsem kot poskus preusmerjanja pozornosti,« so dodali.

Za preimenovanje ulic v velenjski občini skrbi Komisija za imenovanje in preimenovanje ulic, ki obravnava pobude, predloge pa nato posreduje v nadaljnjo obravnavo svetu Mestne občine Velenje.

Bogovič (Krško): Nisem zagovornik brskanja po zgodovini
Tudi v občini Krško pobudo SDS-a zavračajo. Glede Senovega, kjer se nahaja Titova cesta, je krški župan Franci Bogovič za MMC dejal, da tamkajšnji prebivalci niso nikdar podajali tovrstnih predlogov, in izrazil upanje, da se to tudi zdaj ne bo spremenilo. "Nisem zagovornik prevelikega brskanja po zgodovini, do katere je treba gojiti kritično distanco," je dodal.

Pri tem je Bogovič spomnil še, da bi takšno preimenovanje, če bi do njega prišlo, pomenilo veliko birokracije. Ker gre za veliko ulico, bi morali imeti veliko individualnih sestankov s tamkajšnjimi prebivalci, uvesti bi bilo treba vrsto sprememb in dokumentov.

In kako v Krškem poteka tak postopek? Kot pojasnjuje tamkajšnji župan, se pobudnik obrne na občinski svet, ta pa se prek komisije odloči za spremembo ali proti njej. V krški občini so imeli sicer do zdaj le en primer pobude preimenovanja. Šlo je za kraj Podbočje, za katerega so nekateri želeli, da se preimenuje v Sv. Križ. Izvedel se je referendum, ki pa ni bil uspešen.

Postojna: Titova cesta in Titov trg, kot kaže, ostajata
Da bi preimenovali cesto in trg, ki nosita Titovo ime, ne kaže niti v Postojni. V odgovoru na MMC-jevo vprašanje, kaj menijo o SDS-ovi pobudi, sicer predstavniki občine Postojna niso bili zgovorni, spomnili pa so, da gre pri preimenovanju upoštevati zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb, ki »določa, da se ime ulice določi po zemljepisnem imenu, imenu dogodka ali datumu, povezanem z zgodovino, ali po osebi, ki je bistveno prispevala k razvoju naselja ali je pomembna v širšem družbenem okolju ali po kulturnem izročilu. Ime ulice se lahko določi po umrli osebi v skladu s predpisom, ki ureja varstvo osebnih podatkov«.

Božič: Preimenovanje v Ljubljani napaka
Peter Božič, predsednik Komisije za poimenovanje ulic MOL, pa je za MMC komentiral preimenovanje ljubljanske Titove ulice v Slovensko in Dunajsko. Kot pravi, se je preimenovanje zgodilo kot posledica osamovojitvene evforije, vendar pa sam meni, da je bila to napaka, saj "je bil Tito v svetu priznana zgodovinska osebnost – kot vodja partizanske vojne in vojske, ki je osvobodila tudi Slovenijo."

Kot še meni Božič, je bila Slovenska cesta tako poimenovana pač zato, ker so hoteli poudariti nacionalnost, Dunajska pa je "zgodovinski preostanek tistega duha, ki nam ga očitajo Srbi; da smo dunajski konjušarji ali kočijaši".

MMC je za komentar na pobudo SDS-a poprosil tudi več drugih občin, na njihove odgovore pa še čakamo.

Marjetka Nared/A. M./E. S.
marjetka.nared@rtvslo.si