Že pripravljen predlog zakona o RTV Slovenija so, kot so napovedovali, vložili poslanci nove koalicije s prvopodpisano Mojco Šetinc Pašek iz Gibanja Svoboda. Prehitela pa jih je poslanska skupina SDS-a s svojimi, kar petimi predlogi sprememb zakonov o RTV-ju, o STA-ju in medijih. Kot je za Radio Slovenija poročala novinarka Lucija Dimnik Rikić, SDS-ov predlog sprememb zakona o RTV Slovenija med drugim predvideva prostovoljno plačevanje RTV-prispevka.
Zavlačevanje in nagajanje
"Gre za manever, ki preprečuje, da bi te zakone v kratkem lahko obravnavala koalicija, znano je bilo, da so napovedovali spremembo zakona o RTV-ju, zato je to potezo mogoče razumeti kot zavlačevanje, nagajanje, pa tudi oddaljevanje od opozicijske napovedi o konstruktivnem delovanju, na to so pred nekaj trenutki opozorili tudi predsedniki koalicijskega trojčka," je za TV Slovenija glede SDS-ove vložitve sprememb zakona o RTV Slovenija poročala Andreja Gregorič.
Poslanska skupina SDS-a je sicer v parlamentarni postopek vložila 27 predlogov zakonov in dva predloga aktov, NSi pa sedem predlogov sprememb zakonodaje.
Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob v potezi SDS-a in NSi-ja vidi predvsem nagajanje prihodnji koaliciji in zlorabo parlamentarnega postopka. Hkrati skupaj s prvakoma SD-ja Tanjo Fajon in Levice Luko Mescem zatrjujejo, da to ne bo omajalo volje nove koalicije.
"Vsak normalen človek se vpraša, zakaj bi nekdo, ki je bil še pred tremi tedni v vladi in imel večino v DZ-ju, čakal na to, da pride v opozicijo in začne zakonodajno delovati," je v izjavi za medije ob robu ustanovne seje dejal Golob.
Miro Cerar: To bo za mesec, dva, tri upočasnilo postopke
Meni, da je omenjene zakone sicer mogoče zavrniti "relativno hitro". "Če bi se na prvi obravnavi izvedla splošna razprava, se lahko že na njej zakon zavrne. In je vsak od teh zakonov izločen iz postopka in nastopi naslednji predlog, torej koalicijski. Če pride na obravnave na delovnem telesu, lahko tudi tam pride do stališča, da zakon ni primeren, in potem državni zbor na prvi naslednji seji tak zakon zavrne. Tu gre za obdobje dveh mesecev ali kaj podobnega, če bi se koalicija res odločila to zavrniti," je še dejal in dodal, da sam sicer ni zagovornik hitrega sprejemanja zakonov in podiranja rekordov.
Golob: To je otročje početje
Potezo SDS-a in NSi-ja, ki se, kot kaže, v novem sklicu parlamenta selita v opozicijo, je označil za otročje početje in zlorabo parlamentarnega postopka. Meni tudi, da ne gre za resen poskus delovati v dobro države, saj da sta imeli stranki več kot dovolj časa za sprejem danes vloženih zakonov še v času, ko sta delovali v vladi.
V Gibanju Svoboda so sicer po Golobovih besedah pripravili, uskladili in vložili svoj predlog spremembe zakona o RTV-ju. Kot je zatrdil, predlog zakona temelji na predlogih civilne družbe, njegov edini namen pa je depolitizacija in umik politike iz javnega RTV-ja, kar bi med drugim dosegli tudi s tem, da bi DZ po novem imenoval le dva od 17 članov sveta RTV.
"Učna ura zlorabe procedure"
Na vprašanje, ali je današnja poteza opozicije učna ura o delovanju parlamenta za novinko v DZ-ju, pa Golob odgovarja le, da "inoviranja ni brez napak". "Danes ni bila učna ura demokracije, danes je bila učna ura iz zlorabe procedure," je prepričan Golob.
Hkrati zatrjuje, da bo takšno početje le še bolj povezalo prihodnje koalicijske partnerice Gibanje Svoboda, SD in Levico. V tem pa vidi tudi dokaz, da so se prvaki omenjenih strank pravilno odločili, da v koalicijo vstopijo sami, tudi zato, ker so jim ljudje na aprilskih državnozborskih volitvah podelili mandat za to, da delajo v dobro države.
Kot je še zatrdil, so zdaj samo še odločnejši, da sledijo zastavljeni časovnici in vlado sestavijo do 3. junija.
Fajon: "Nizkotno, neetično in nehigienično ravnanje"
S tem se je strinjala tudi predsednica SD-ja Tanja Fajon, ki je potezo SDS-a in NSi-ja označila za "nizkotno, neetično in nehigienično ravnanje", ki da kaže na to, da stranki ne spoštujeta volje ljudi. "Žalostno, da se vlada v odhajanju ne zna samoomejevati in ne zna spoštovati ne države in ne njenih državljanov," je še dejala.
Mesec: To so igrice opozicije
Po mnenju koordinatorja Levice Luke Mesca pa je opozicija danes pokazala, kako gradi in povezuje Slovenijo. Kot je še dejal, nihče v zadnjih 30 letih samostojne države ni po tistem, ko je izgubil na volitvah, poskušal blokirati nastajanja nove vlade z vlaganjem tako velikega števila zakonov.
"Takšne igrice opozicije, kot smo jim priča danes, nas samo še bolj povezujejo in skozi to se potrjuje, da smo se odločili prav, da se povežemo, da lahko Slovenija svobodno zadiha in lahko vsi skupaj obrnemo nov list," je še zatrdil.
SDS in NSi skupaj vložila 34 zakonov
Poslanska skupina SDS-a je sicer v parlamentarni postopek vložila 27 predlogov zakonov in dva predloga aktov. Začasni vodja poslancev SDS-a Danijel Krivec zatrjuje, da gre predvsem za "manjše popravke". Po njegovih besedah so imeli predloge pripravljene že v prejšnjem mandatu, pa zaradi "koalicijskih dogovarjanj niso šli naprej".
Med drugim gre za zakone s področja davkov, med njimi novelo zakona o davku od dobička od odsvojitve finančnih instrumentov in spremembe zakona o DDV. Dopolnili bi tudi zakon o fiskalnem pravilu, vložili pa so tudi dva predloga novih zakonov, in sicer o elektronskih komunikacijah in o debirokratizaciji obdavčitve unovčenja virtualnih valut.
Na seznamu so še novele zakona o odvetništvu, zakona o državnem tožilstvu, o notariatu ter o izvrševanju kazenskih sankcij in novi zakon o omejevanju preprečevanja konkurence. Predlagajo še novelo zakona o varstvu javnega reda in miru. Vložili so tudi novelo zakona o lekarniški dejavnosti, pa predlog za podelitev statusa mestne občine Občini Brežice in novelo zakona o lokalnih volitvah.
Prav tako so vložili trojček medijske zakonodaje. Pravzaprav gre za peterček, saj so vložili kar dva predloga sprememb ali dopolnitev zakona o medijih in zakona o Radioteleviziji Slovenija in novelo zakona o STA.
NSi je tudi vložil svojih sedem predlogov zakonov, pri katerih je prvopodpisani Matej Tonin, in sicer zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, zakon o socialnovarstvenih prejemkih, zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, zakon o urejanju trga dela, zakon o visokem šolstvu, zakon o vrednotenju in priznavanju izobraževanja, zakon o celostnem prometnem načrtovanju.
Predlog zakona o RTV-ju Gibanja svoboda prevideva ukinitev programskega in nadzornega sveta, manjši vpliv politike
Predlog prihodnje koalicije po poročanju Radia Slovenija tako rekoč ukinja zdajšnji programski svet, ki je tarča kritik, da je le podaljšana roka vladajoče politike. Novela tako namesto programskega sveta uvaja svet, njegovo sestavo pa spreminja in zmanjšuje z zdajšnjih 29 na 17 članov. Državni zbor, ki po zdaj veljavnem zakonu imenuje skupno 21 članov, bi po novem lahko imenoval le dva. Večino mest v svetu, in sicer 10, bi imeli predstavniki javnosti. Te člane bi na podlagi javnega poziva imenovali predsednik republike, varuh človekovih pravic in druge ugledne javne institucije. Pet mest pa bi imeli zaposleni na RTV.
Če bo predlagani zakon koalicije sprejet, bo mandat članom programskega sveta prenehal z dnem uveljavitve zakona. Mandat bo prenehal tudi članom nadzornega sveta, ki ga predlog prav tako ukinja, uvaja pa finančni odbor. Vodenje javne RTV bo z generalnega direktorja preneseno na štiričlansko upravo, en član bo delavski direktor. Zato bo mandat potekel tudi generalnemu direktorju ter direktorjema radia in televizije. RTV pa bi po novem imela tudi direktorja digitalnih vsebin.
Koordinacija novinarskih sindikatov je sicer za 23. maj napovedala opozorilno stavko, saj novinarji RTV Slovenija že dalj časa opozarjajo na nevzdržne razmere v javnem zavodu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje