Gre sicer enega izmed dveh predlogov sprememb zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki so ju vložili v SDS. Z vložitvijo predlogov so prehiteli stranke nastajajoče koalicije, torej Gibanje Svoboda, SD in Levico, ki so v državni zbor (DZ) posredovali svoje spremembe omenjenega zakona. V skladu s poslovnikom mora DZ istovrstne zakone obravnavati po vrstnem redu, kot so bili vloženi, zato so nameravali v nastajajoči koaliciji predloga SDS-a čim prej zavrniti. Prvi, s katerim so v SDS predlagali, da RTV-prispevek ne bi bil več obvezen, je bil sicer danes na dnevnem redu izredne seje.

Sorodna novica Kljub predlogu SDS-a za referendum Golob vztraja, da bo vlada oblikovana do 3. junija

V koaliciji Gibanja Svoboda, SD-ja in Levice menijo, da bi SDS-ov predlog uničil RTV Slovenija. Pričakovati je tako bilo, da bo poslanska večina po opravljeni splošni razpravi sklenila, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, s čimer bi bil zakonodajni postopek končan. A se bo zaradi predloga za razpis referenduma postopek zavlekel, saj mora DZ naprej glasovati o predlogu za referendum, do katerega mora preteči 30 dni. Šele po zavrnitvi predloga za referendum pa je mogoče glasovanje o predlogu zakona.

"Glede referenduma zakona o RTV-ju izgublja RTV. Žalostno je gledati edini namen, uničenje RTV Slovenija. V predvolilnih oddajah smo videli, da so s svojimi voditelji uničevali ugled RTV-ja. Zdaj počnejo isto. Unikum kreativnosti je, da na lasten zakon vložiš referendum. Namen je, da v teh preostalih mesecih uničijo RTV Slovenija do konca," se je na SDS-ovo vložitev referenduma na lastni zakon odzval mandatarski kandidat Robert Golob.

Po njegovem mnenju gre za sindrom požgane zemlje: "Ampak s tem požigamo Slovenijo, ker se nekdo ne more sprijazniti z izidi volitev, ker so mu ljudje rekli 'Dovolj te imamo!'."

S tem manevrom se bo preprečitev depolitizacije RTV Slovenija vlekla "še kakšen mesec ali tri", pravi Golob. Predlog zakona, ki ga je vložila nastajajoča koalicija, namreč večjo vlogo daje zaposlenim in civilni družbi, zmanjšuje pa vlogo DZ-ja. "To je depolitizacija," meni Golob in dodaja, da želi opozicija zadržati sedanje stanje in ga ne izpustiti, dokler se da. "To je ta požgana zemlja," je sklenil predsednik Gibanja Svoboda.

Fizične in pravne osebe naj bi se po predlogu same odločile, ali želijo plačevati prispevek in v kolikšnem znesku, je v predstavitvi predloga na izredni seji povedala Alenka Jeraj iz SDS-a. RTV Slovenija je v zadnjih desetih letih po njenih besedah izgubila od 200.000 do 250.000 gledalcev predvsem na področju informativnega programa. Dnevno opažajo kršitve zakona o RTV Slovenija, po katerem bi moral javni servis RTV Slovenija zagotavljati verodostojne in nepristranske informativne oddaje, je dejala.

V stališčih poslanskih skupin so v SDS-u in NSi-ju napovedali, da bodo predlog sprememb ocenili kot primeren za nadaljnjo obravnavo. Temelj vsake demokracije sta po besedah Branka Grimsa iz SDS-a sposobnost ocene, kako medij podaja informacije, in sprejemanje informacij s kritično distanco. A te pri večini očitno ni, je dejal. Slovenija ima po njegovem mnenju prihodnost samo, če bo vsaka informacija osvetljena iz različnih zornih kotov.

V NSi-ju pa se po navedbah Ive Dimic zavzemajo za to, da bi javni servis RTV Slovenija skrbel za pravico do obveščenosti vseh državljanov. Za svobodno poročanje pa je potrebno, da se novinarji počutijo dovolj varno in da se preprečijo verbalni napadi nanje, meni.

V poslanskih skupinah Gibanja Svoboda, SD-ja in Levice so bili po drugi strani do predloga zelo kritični. V SD-ju se strinjajo, da zakon o RTV Slovenija potrebuje spremembe, vendar take, ki bodo zagotavljale uredniško in novinarsko avtonomijo, je dejal Predrag Baković. V Gibanju Svoboda, SD-ju in Levici so zato po njegovih besedah vložili predlog novele zakona o RTV Slovenija, ki vodi v depolitizacijo javnega servisa.

Predlog sprememb SDS-a je po mnenju Levice revanšističen in zlonameren, saj poskuša RTV Slovenija zdaj spodnesti še finančno. Ukiniti želi enega ključnih virov financiranja, kar je nevarna intenca predlagateljev, je dejala Tatjana Greif. Po njenem svarilu bi predlagane spremembe v primeru sprejetja povzročile izgubo delovnih mest na zavodu in manjšo kakovost storitev.

Tudi v Gibanju Svoboda v nobenem od dveh predlogov sprememb zakona o RTV Slovenija, ki ju je vložila SDS, ne vidijo nič dobrega. Kot je dejala Mojca Šetinc Pašek, gre za politiko požgane zemlje. Ta politika se drži načela, da tisto, česar ne more obdržati ali obvladati, raje uniči, kot prepusti nasprotniku. Ob predlaganem prostovoljnem financiranju javne RTV Slovenija v skladu z obravnavanim predlogom bi zavod sčasoma izgubil večino svojih prihodkov, je opomnila.

V poslanski razpravi je Tanja Fajon iz SD-ja dejala, da je koncept javne radiotelevizije uveljavljen v večini demokratičnih držav Sveta Evrope. Naloga javne RTV sta zagotavljanje neodvisnih informacijskih vsebin in nadzor nad državno oblastjo, a predlog SDS-a se od teh ciljev namerno odmika, je poudarila.

Žan Mahnič iz SDS-a pa je podvomil o iskrenosti Pašek Šetinc in Fajon, saj sta bili obe zaposleni na RTV-ju kot novinarki. Kot težavo vidi to, da "o medijski svobodi govorijo tisti, ki jo dejansko kršijo".

Šele ko bo ta novela končala zakonodajno pot, bodo na vrsti rešitve, ki jih predlaga skupina poslancev s prvopodpisano Mojco Šetinc Pašek iz Gibanja Svoboda. Namen njihove novele je, kot navajajo, depolitizacija javne RTV Slovenija, saj zmanjšuje vpliv politike pri imenovanju članov programskega sveta. Državni zbor bi v njem namesto zdajšnjih 21 lahko imenoval le dva člana. Večino mest pa bi imeli predstavniki javnosti, ki bi jih imenovale ugledne javne institucije, na primer predsednik republike in varuh človekovih pravic.