Novela zakona o spodbujanju investicij

Mehanizem priglasitve in pregleda neposrednih tujih naložb v Sloveniji v skladu z evropsko zakonodajo je bil doslej urejen v enem od protikoronskih zakonov. Če namerava tuji vlagatelj v slovenski družbi pridobiti najmanj desetodstotni delež, njena dejavnost pa se nanaša na enega izmed dejavnikov tveganja, mora to namero priglasiti pri gospodarskem ministrstvu, ki nato izvede pregled.

Ker ta zakon s 30. junijem preneha veljati, želi vlada s to novelo zakona zagotoviti njegovo nadaljnje delovanje, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan.

Sorodna novica Kmetje prihodnji teden začenjajo pogajanja z vlado in napovedujejo, da ne bodo odstopili od zahtev

Država bi tako še naprej imela možnost, da pregleda nekatere naložbe. Novela ohranja možnost, da gospodarsko ministrstvo določi pogoje za izvedbo neposredne tuje naložbe, ki vpliva na javni red in varnost v Sloveniji, v skrajnem primeru jo lahko tudi prepove. Gre predvsem za naložbe iz tretjih držav.

Z novelo zakona bi se vzpostavila kontaktna točka za področje pregleda neposrednih tujih naložb in izmenjavo informacij z drugimi državami članicami EU-ja in Evropsko komisijo. Njene naloge bi opravljalo gospodarsko ministrstvo. Določena bi bila tudi obveznost zbiranja in posredovanja informacij glede tujih naložb, ki bi jih v Sloveniji izvedli vlagatelji iz tretjih držav.

Kot je dejal poslanec Svobode Tine Novak, se jasno zavedajo pomena tujih neposrednih naložb za gospodarski razvoj. "Vendar so zadnja leta prinesla okrepljeno zavedanje dejstva, da mora biti državni interes nadrejen vsem drugim in da morajo biti tudi zakonska orodja oblikovana tako," je poudaril. Trajna uzakonitev mehanizma, ki državi omogoča nadzor nad tujimi naložbami na ključnih področjih, je zato po mnenju poslanske skupine Svoboda dobrodošla.

Pomen takšne zakonodaje za zaščito nacionalnih interesov je v imenu poslanske skupine SD-ja poudarila tudi Bojana Muršič. Vlado je ob tem pohvalila, ker je kljub naglici predlagala obravnavo po rednem postopku.

V Levici so po besedah Mihe Kordiša prepričani, da je za trajnostno in do delavcev prijazno gospodarstvo nujen strog nadzor države nad tujim kapitalom. "Tuje investitorje pri nas še kar obravnavamo kot angelska bitja, kot odrešenike, ki prihajajo z vrečami denarja v našo državo zgolj iz globočine dobrot svojega srca. To seveda ne drži, prihajajo zato, da bi zaslužili," je dejal. Predlog novele zato po njegovih besedah pozdravljajo.

Predlog podpirajo tudi v NSi-ju, saj se po besedah Jožefa Horvata strinjajo, da spodbujanje tujih neposrednih naložb ne sme biti pomembnejše od zaščite nacionalnih interesov. Je pa opozoril, da bi morala vlada storiti več tudi na drugih področjih izboljševanja domačega poslovnega okolja.

V poslanski skupini SDS-a predlogu ne nasprotujejo. Kot je dejal Andrej Kosi, se namreč med drugim strinjajo, kako skrb vzbujajoče je, ko evropska podjetja prevzemajo vlagatelji iz tretjih držav. "To ima lahko negativne posledice na kritično infrastrukturo, kritične tehnologije, zanesljivost oskrbe s kritičnimi viri in dostop do občutljivih informacij," je poudaril. Napovedal je konstruktivno sodelovanje poslanske skupine v nadaljevanju postopka.

Razprava o položaju slovenskega kmeta

Po besedah poslanca SDS-a Tomaža Lisca je vlada priporočila, ki so jih pripravili v njihovi poslanski skupini, na četrtkovi seji matičnega odbora zavrgla "deloma z zaničevanjem in vehemenco". "Vlada zavrača vsa priporočila, ker so nepotrebna, saj se vse dejavnosti že izvajajo. Spoštovani kmetje, vlada in koalicija vam sporočata, da v kmetijstvu ni problemov oz. se rešujejo, sami kmetje pa verjetno najbolj vedo, da to ne drži," je ocenil.

Med drugim so v SDS-u vlado pozvali, naj prilagodi okoljske zahteve za kmetovanje na območjih Nature 2000, da okoljske in podnebne ukrepe iz strateškega načrta skupne kmetijske politike izvede na do kmeta dostopen, uporaben, izvedljiv in trajnosten način, da ne uvaja novih davčnih bremen in da bi plačila za območja z omejenimi možnostmi v celoti izvzela iz plačila dohodnine. Pozvali so tudi k uskladitvi vseh neposrednih plačil z inflacijo in da vlada izrazi nasprotovanje sprejetju predloga uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev ter se loti priprave zakonskih sprememb za zaščito najboljših kmetijskih zemljišč in da zagotovi zmanjšanje populacije zveri.

Ministrica Šinko: Zavedamo se pomena kmetijstva

Stališče vlade je predstavila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko. Tako kot v četrtek je poudarila, da se aktualna vlada zaveda pomena slovenskega kmetijstva in da se z ukrepi "trudi za spodbujanje in proizvodnjo hrane".

Glede priporočil SDS-a je dejala, da je novi strateški načrt skupne kmetijske politike do 2027 za Slovenijo namenjen tako zagotavljanju prehranske varnosti kot varovanju okolja ter biotske pestrosti. Cilja varstva narave in pridelave hrane, ki je osnovna dejavnost kmetijstva, pa sta po njenih besedah lahko tudi komplementarna.

Vlada se po navedbah ministrice zaveda, da je reforma skupne kmetijske politike zahtevnejša na področju varovanja podnebja in okolja, a je, "dokler so subvencije v veliki meri financirane od EU-ja in proračuna, to dolžna upoštevati".

Pri pozivu, naj vlada izvede okoljske in podnebne ukrepe tako, da bodo dostopni kmetom in da se sredstva v celoti obdržijo v kmetijskem sektorju, pa je pojasnila, da je treba pri ukrepih skupne kmetijske politike, ki so financirani s sredstvi EU-ja, dolžna upoštevati evropske predpise. Kjer je mogoče, so bili poenostavljeni, je dodala.

O obdavčitvi plačil za kmetovanje na območjih z omejenimi možnostmi je zatrdila, da to sledi cilju, da se v obdavčitev zajemajo tista plačila, ki kmetom predstavljajo dohodke, preostalih petdeset odstotkov pa se obravnava kot del okoljskih podpor in je oproščen dohodnine v celoti.

Natura 2000 obsega 37 odstotkov države

Državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Matej Skočir je o določitvi območij Natura 2000 spomnil, da ta obsegajo 37 odstotkov ozemlja države in da je to rezultat zahtevnega večletnega procesa, ki ga je budno spremljala Evropska komisija ter je bil v preteklih letih predmet več predsodnih postopkov.

"Ciljni obseg površin v plačilu Natura 2000, ki je za leti 2023 in 2024 določen v strateškem načrtu skupne kmetijske politike, znaša 750 hektarjev, kar predstavlja manj kot 0,2 odstotka kmetijskih površin v uporabi, ciljni obseg pa naj bi do leta 2027 dosegel 1700 hektarjev, kar predstavlja zgolj 0,3 odstotka kmetijskih površin v uporabi," je navedel.

Na ministrstvu se po njegovih navedbah zavedajo, da pri tem ne gre samo za suhoparne številke, temveč da za njimi stojijo kmetje s svojimi gospodarstvi, s katerimi je treba vzpostaviti neposreden dialog in poiskati ustrezne rešitve.

Čadonič Špelič: Položaj kmeta ni dober

Vida Čadonič Špelič je v predstavitvi stališča NSi-ja opozorila, da položaj kmetijstva trenutno ni dober, saj smo v zadnjih desetih letih izgubili skoraj 2000 kmetijskih gospodarstev, opuščanje kmetovanja pa povečuje trend zaraščanja kmetijskih površin. Skrb vzbujajoče se ji zdi tudi to, da pri nekaterih kmetijskih proizvodih, kot so zelenjava, sadje, pšenica in meso, nismo samooskrbni.

"Kmetje so ogorčeni, jezni in razočarani, srečujejo se z draginjo, višjimi cenami semen in gnojil, na drugi strani pa se zaradi vedno strožjih predpisov predvsem na področju okolja njihovo delo zmanjšuje in posledično tudi samooskrba. Slovenski kmet je verjetno tudi najbolj reguliran kmet v Evropi," je ocenila.

V NSi-ju jih je zmotila tudi obdavčitev območij z omejenimi možnostmi kmetovanja. Glede predloga zakona o zaščiti živali je medtem Čadonič Špelič dejala, da je poslanski predlog, ki je trenutno v obravnavi, v določenih delih neizvedljiv, pri tem pa se je vprašala, zakaj tega predloga ni pripravila stroka oz. uprava za varno hrano in varstvo rastlin.

Hot: Gre za skrb za zaščito živali

Omenjenega zakonskega predloga se je v predstavitvi stališča stranke SD dotaknila tudi poslanka Meira Hot in se odzvala na očitke SDS-a, da koalicija nad živinorejce pošilja "tečajnike", ki bodo ugotavljali skrb za živali in urejenost kmetij.

"Bistvo vložene novele ni lov na kmete in preganjanje skrbnih ter pridnih kmetov, temveč skrb za zaščito živali in preprečitve mučenja ter zanemarjanja živali. Še včeraj smo lahko videli grozljive slike o tem, kaj se trenutno dogaja v tej državi. To preganjamo, takšni primeri ne bi smeli biti toliko časa neodkriti," je poudarila.

Props: Kmete izkoriščajo za nabiranje političnih točk

V imenu Svobode je spregovoril poslanec Franc Props in opozoril na izkoriščanje kmetov za nabiranje političnih točk, pri tem pa izrazil nerazumevanje do negativnega poseganja v korektno sodelovanje med kmeti in ministrico, pri čemer z nasprotne strani ni zaznati, da je "ministrica česa kriva ali da dela slabo".

V isti sapi je dodal, da si v Svobodi pred težavami v kmetijstvu ne zatiskajo oči, ampak jih rešujejo s politiko odprtih vrat. "Volja za rešitve mora biti obojestranska, s čim manj primesmi takšnih in drugačnih zvijačnosti, ki so SDS ob lanskih volitvah prepričljivo vrnile v opozicijo," je pristavil.

Ob tem se je zavzel za konstruktivno sodelovanje in da je z dialogom mogoče najti rešitve glede aktualnih zahtev kmetov, pri čemer ne smejo ponavljati napak iz preteklosti, ki se odražajo v skrb vzbujajočih številkah.

Sukič: SDS-ov predlog je nov poskus netenja sovraštva

Nataša Sukič iz Levice je medtem opozorila, da se predlog priporočil SDS-a ne dotika temeljnih vzrokov za slab položaj večine slovenskih kmetov. "Predlog priporočil je zgolj nov poskus netenja sovraštva med mestom in podeželjem, med kmetijstvom in okoljevarstvom, med interesi delavstva in kmeti. Gre za staro politiko delaj in vladaj, katere namen je utrjevati vladavino s konstantnim vnašanjem razdora," je dejala. Ob tem je predlagateljem seje tudi ona očitala nabiranje političnih točk na temi položaja kmetov, ki da so ga v SDS-u pomagali soustvarjati zadnjih 30 let.

Vlada Roberta Goloba po prepričanju SDS-a omejuje kmetovanje in ohranjanje slovenske krajine

Poslanci na izredni seji razpravljajo o položaju slovenskih kmetov. V SDS-u menijo, da je vladajoča koalicija v zadnjem letu sprejela vrsto predlogov, ki "zgolj prispevajo k zatiranju slovenskega kmeta". Ukrepi po njihovi presoji niso oblikovani v dogovoru s kmeti niti niso oblikovani za kmete. Ogrožali naj bi okoljske cilje, vodili v zaraščanje kmetij, opuščanje kmetovanja, širjenje zveri in tujerodnih vrst, obenem pa dodatno finančno obremenjevali kmeta.

V največji opozicijski stranki so prepričani, da je treba zagotoviti pomoč kmetijstvu ter z njim sodelovati pri pripravi ukrepov in zakonodaje. Na današnji izredni seji tako predlagajo vrsto priporočil v sprejetje, med drugim zmanjšanje obsega Nature 2000, krčenje populacije zveri, zaščito najboljših kmetijskih zemljišč in indeksacijo neposrednih plačil. Člani odbora DZ-ja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so v četrtek vsa ta priporočila zavrnili.