Na delovnih mestih, kjer ne obstaja povečana nevarnost za poškodbe, bo po besedilu novele možno uživati droge in alkohol. Se bodo sedaj lahko direktorji in tajnice na delovnem mestu opijali in drogirali?
Ni vseeno, če se nekdo ukvarja z radioaktivnim materialom ali z računovodstvom. Obvezno je potrebno uvesti ločitev dejavnosti na področju varnosti.
Bonuse in maluse poznajo v drugih evropskih državah. Kdor vlaga v varnost pri delu, dobi davčne vzpodbude, kjer pa so varnostne razmere slabe, naj se ga kaznuje s pribitki.
Na današnji tiskovni konferenci, na kateri sta sodelovali tako Zbornica za varnost in zdravje pri delu, kot Zveza društev varnostnih inženirjev je predsednik Zbornice Milan Dobovišek poudaril, da je novela zakona korak nazaj, zmanjšuje standarde varnosti na delu, zmanjšuje pristojnosti zbornice in odpravlja vrsto pravilnikov, ki so to področje urejali, za nameček pa da je bila strokovna javnost pri pripravi in razpravi o zakonu popolnoma neupoštevana.
"Zbornica je bila ustanovljena pred desetimi leti in poskrbela za dvig strokovne ravni na tem področju. V okviru javne razprave smo na ministrstvo pošiljali številne dopise, imeli celo 2 sestanka na ministrstvu. Dogovori niso bili upoštevani in naše pripombe popolnoma ignorirane," opozarja Dobovišek. Še več, naloge zbornice gredo po novem zakonu v javno pooblastilo, ki ga lahko prevzame oseba civilnega prava, trdi.
(Ne)varnost na delu tudi velik strošek
Podpredsednik Zbornice, Mirko Vošner, je predstavil ekonomske vidike varnosti in zdravja pri delu. Po izračunih zbornice letno izgubimo od 1,5 do 2,5 odstotkov BDP-ja samo zaradi poškodb pri delu. Letno imamo v Sloveniji v povprečju 25.000 poškodovanih, kar pomeni dnevno odsotnih 4.500 delavcev ter na letni ravni 25 do 30 smrtnih žrtev zaradi delovnih nezgod. "To prinaša 1.100.000 izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti," trdi Vošner. Kot primerjavo je še podal, da bi z "izgubljenim" denarjem lahko zgradili kar 80 kilometrov avtocest letno.
Opozoril je tudi na 92.000 invalidsko upokojenih oseb, katerih dobršen del se je predčasno upokojil ravno zaradi poškodb pri delu in poklicnih obolenj.
"Varnost in zdravje pri delu ni samo strošek, ampak osnovna človekova pravica", poudarja Janez Fabijan, predsednik Združenja društev varnostih inženirjev. Po njegovem mnenju spremembe v svetu tehnologije, demografske spremembe (staranje prebivalstva) in povečevanje intenzitete dela iz leta v leto povečujejo varnostna tveganja. "Zdravje ni strošek, ampak dobra investicija," polaga na srce Fabijan.
"Izjava o varnosti z oceno tveganja je najpomebnejši akt"
Miran Srna, predsednik sekcije podjetij z dovoljenji za delo pri Zbornici opozarja na po njegovem mnenju eno največjih težav zakona. Izjavo o varnosti z oceno tveganja bo po noveli zakona lahko sestavil vsak laik, ki bo opravil strokovni izpit. "V Zbornici vzdržujemo raven strokovnosti, seznanjamo z novostmi in praksami, sedaj pa bo lahko vsak laik z osnovnim izpitom pripravljal najpomembnejše varnostne akte. Kaj bo, ko bodo podjetja začela še tukaj varčevati," se sprašuje.
Delo pod vplivom alkohola?
Vošner je bil ogorčen nad besedilom novele, ki po njegovi intepretaciji omogoča celo uživanje alkohola in drog na delovnem mestu. V sedaj veljavnem besedilu je vse to izrecno prepovedano. Po novem pa "na delovnih mestih, kjer ne obstaja povečana povečana nevarnost za poškodbe, bo po besedilu novele možno uživati droge in alkohol. Se bodo sedaj lahko direktorji in tajnice na delovnem mestu opijali in drogirali?" protestira Vošner.
Slovenija kot edina evropska država ne bo imela določene doktrinarne institucije na tem področju, opozarja Vošner in dodaja, da bi že davno morali določiti tudi sistem ekonomskih vzpodbud oz. diferencirane prispevne stopnje. "Bonuse in maluse poznajo v drugih evropskih državah. Kdor vlaga v varnost pri delu, dobi davčne vzpodbude, kjer pa so varnostne razmere slabe, naj se ga kaznuje s pribitki," meni Srna.
Ukinitev Sveta za varnost na vladnem nivoju in slabitev Zbornice
Do sedaj je na vladnem nivoju deloval Svet za varnost in zdravje pri delu, kjer je sodelovala Zbornica, sedaj pa ta Svet degradirajo na posvetovalno telo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, je nezadovoljen Fabijan. "Varnost pri delu ni omejena samo na eno ministrstvo, varnost in zdravje spada na vsa področja," meni. Še več, novela zakona ne določa vloge in aktivnosti Zbornice, kar zelo zmanjšuje vlogo stroke in liberalizira področje.
Po mnenju Srne novela zmanjšuje vlogo predhodnega varstva, saj se novela sklicuje na predpise o gradbiščih. "Dokumentacijo o predhodnem varstvu lahko po novem izdela inšpektor, ki ima strokovni izpit samo po zakonu o graditvi objektov." Kako lahko tak inšpektor s pomanjkljivim strokovnim znanjem pripravlja dokumentacijo na načrtovanje delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postokov, se sprašuje Srna.
Administrativne ovire
Za zaključek je Vošner opozoril na povezano področje, in sicer administrativne ovire podjetnikom. "Našteli smo 176 administrativnih obveznosti za podjetnika. Problem je, da ne ločimo zrna od plev. Nekdo lahko odpre frizerski salon, pa ima enake obveznosti kot Litostroj," je kritičen. Predlaga, naj se na administrativnem področju uvede ločitev dejavnosti.
Na delovnih mestih, kjer ne obstaja povečana nevarnost za poškodbe, bo po besedilu novele možno uživati droge in alkohol. Se bodo sedaj lahko direktorji in tajnice na delovnem mestu opijali in drogirali?
Ni vseeno, če se nekdo ukvarja z radioaktivnim materialom ali z računovodstvom. Obvezno je potrebno uvesti ločitev dejavnosti na področju varnosti.
Bonuse in maluse poznajo v drugih evropskih državah. Kdor vlaga v varnost pri delu, dobi davčne vzpodbude, kjer pa so varnostne razmere slabe, naj se ga kaznuje s pribitki.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje