Zadnji predlog predvideva, da bi se pokrajine imenovale po največjem mestu znotraj posamezne enote.

Skupina za pripravo pokrajinske zakonodaje je kot zadnjega pripravila predlog 10 pokrajin s posebnim statusom ljubljanske in mariborske občine. Veliko pa se je govorilo o imenih pokrajin. Kot zadnja je mnenje pripravila vladna komisija za standardizacijo zemljepisnih imen, ki meni, da trenutni aktualni predlog ni dober.

Matjaž Geršič, predsednik komisije za standardizacijo zemljepisnih imen: "Ponekod izhaja ime, kot lahko vidite iz imena reke oziroma porečja, ponekod iz nekdanjih avstro-ogrskih administrativnih enot, ponekod imamo neke nove pokrajinske identitete in to na neki način vnaša rahlo zmedo."

Ljubljanska, mariborska, celjska, koprska ...

Pokrajini bi zato moralo ime dati največje mesto, menijo. Tako bi denimo Štajerska pokrajina postala Mariborska pokrajina, Koroško-šaleška Velenjska, Osrednjeslovenska Ljubljanska, Savinjska Celjska in Primorsko-notranjska Koprska pokrajina. Mariborska in ljubljanska občina bi ostali imenski izjemi.

"Bi se lahko vzpostavila tudi krajša različica tega imena. Če vzamemo za primer Koprska pokrajina, bi bilo lahko to Koprsko," je pojasnil Geršič.

"Komisija je udarila mimo"

Borut Holcman, član skupine za pripravo pokrajinske zakonodaje, nad predlogom ni navdušen. "Se bojim, da ta komisija, ki se ima za standardizacijo imen, da je udarila mimo." Strokovna skupina bo predlog obravnavala, še pravi Holcman, a glavno besedo bo imel teren: najprej zagotovo župani, na koncu politika, ki v 30 letih ustavne ureditve soglasja o pokrajinah še ni našla.

"Ta država je bila sposobna 143. člen dvakrat spremeniti. Da bi pa ekonomsko in gospodarsko razvijala pokrajine, pa še država ni prišla. In zdaj mislim, da smo pri tretjem poskusu, in upam, da v tretje gre rado," je sklenil Holcman.

Bo pa jeseni znan tudi finančni okvir delovanja pokrajin. Izračune na posameznih ministrstvih namreč že pripravljajo.