"Ko bomo pod streho spravili pokojninsko, nas takoj čaka zdravstvena reforma," je svojo željo, da bi zakon začel veljati 1. januarja, po seji vlade predstavil predsednik vlade.

Svetlik: Z reformo v boj proti javnemu primanjkljaju
Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik pa je na isti tiskovni konferenci izpostavil zlasti dva razloga, ki sta pri potrditvi predloga o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vodila vladno ekipo. Pod številko ena je navedel dejstvo, da so prispevki v pokojninsko blagajno vedno bolj nezadnostni, zaradi česar je delež proračuna, da lahko država normalno izplačuje pokojnine, vse večji.

Letos je treba za pokojnine odšteti skoraj milijardo in pol evrov, vsako leto pa naj bi se ta številka povečala še za 205 milijonov. Leta 2020 bi bilo treba tako po Svetlikovih besedah za pokojnine odšteti že dve milijardi evrov več kot danes, zaradi česar bi Slovenija kršila maastrichtski sporazum.

"Manj nevarnosti za revščino"
Drugi razlog, ki je prepričal ministre, je po Svetlikovih besedah ta, da so po sedanji ureditvi začetne pokojnine vse nižje. "To pomeni, da se začetna pokojnina upokojencem vsako leto dodatno zniža, kar vodi v tveganje revščine pri tistih z nižjimi plačnimi kriteriji," je opozoril minister in poudaril, da novi zakon to nevarnost omejuje.
Kljub temu, da vlada verjame v novi zakon, pa vprašanje, ali ga bodo poslanci potrdili, saj ni usklajen niti v koaliciji, ostaja odprto. Prav tako reformo ovira tudi napovedani referendum. Kot je znano, je DeSUS po napovedih predsednika stranke Karla Erjavca vložil dopolnilo glede formule usklajevanja pokojnin.

Pahor "z največjim veseljem" v referendumsko kampanjo
Sindikati, ki napovedujejo naknadni zakonodajni referendum, pa prav tako upajo na možnost sprememb pokojninske reforme z dopolnili med parlamentarnim postopkom. Pahor je napovedal, da se bo (v primeru referenduma) "z največjim veseljem" vključil v kampanjo in nato še pojasnil: "Zato, ker gre za vas, za tiste, ki delajo, za vaše otroke ... ker gre za spremembe, ki v veliki večini pomenijo spremembe na bolje."

Predsednik vlade je pred tem v odgovoru na novinarsko vprašanje, ali se bo vlada ob morebitnem referendumu obrnila na ustavno sodišče, dejal: "Sam bi se rad čim manjkrat obračal na ustavno sodišče, saj ne bi rad, da se v javnosti ustvari vtis, da ustavno sodišče brani vlado pred tem, da se o njenih odločitvah izrečejo državljani na referendumu." Ob tem je znova opomnil, da se je zakon pod vodstvom ministra Svetlika usklajeval in pripravljal eno leto.

Upokojitev s 43 oz. z 41 leti delovne dobe
Točka, ki ji sindikati najbolj nasprotujejo, je postopen dvig upokojitvene starosti do 65. leta, in sicer za moške leta 2021, za ženske pa leta 2025. Po vladnem predlogu se bo mogoče upokojiti tudi s 43 leti delovne dobe za moške in z 41 leti delovne dobe za ženske. Zakon ohranja tudi olajšavo za otroke, saj se bo za vsakega otroka mogoče upokojiti 8 mesecev prej, z omejitvijo največ dveh let.

Predlog zakona ohranja tudi možnost predčasne upokojitve oziroma starostne pokojnine, ki jo bo lahko pridobil moški, ki je dopolnil 60 let in ima 43 let nedokupljene pokojninske dobe, in ženska, ki je dopolnila 58 let in ima 41 let pokojninske dobe.

Najspornejša je starost pri upokojitvi
Sindikati najbolj nasprotujejo pogojem glede dolžine pokojninske dobe in upokojitvene starosti in so mnenja, da bi morala biti upokojitev brez odbitkov mogoča že pri 60 letih, pri čemer bi bilo za moške dovolj 40 let delovne dobe, za ženske pa 38 let.

Dušan Semolič pa je glede tega še enkrat zatrdil, da bodo ob morebitnem sprejetju zakona v državnem zboru začeli zbirati podpise za naknadni zakonodajni referendum, saj na zvezi svobodnih sindikatov menijo, da je problem tega zakona, ker ljudje ne bodo mogli delati 43 let, do polne pokojnine, zaradi zdravstvenih razlogov, ker ne bodo dobili dela, pa tudi prestari bodo za nastop v novo službo, če bodo prejšnjo pri šestdesetih izgubili. Vsi priznavajo, da tak zakon pomeni dejansko zniževanje pokojnin, saj ta zakon ni nevtralen, ampak pomembno vpliva na položaj delavcev in upokojencev. To je pot v revščino za delavce, upokojence in mlade, je prepričan Semolič.

Andrej Zorko, izvršni sekretar ZSSS-ja pa je še dodal, da sprejem zakona na vladi pomeni popolno nerazumevanje razmer v Sloveniji predvsem na trgu dela, nerazumevanje socialnega in ekonomskega položaja državljank in državljanov Slovenije.

Semolič: Ta vlada najslabša doslej
"Kar se tiče socialnega dialoga, si upam reči, da je ta vlada najslabša vlada doslej. To je prva vlada, kjer nimamo socialnega sporazuma, v vsaki vladi je ta sporazum bil, zdaj ga ni. Žrtev tega pa ne bodo politiki, ampak ljudje," je za MMC povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Semolič, ter nadaljeval, "dali smo predloge, prijazne do delavcev, vendar jih vlada ni sprejela, od vsega začetka smo vlado opozarjali, da se reforme ne sme lotiti računovodsko, kar pa je vlada ignorirala in se izgovarjala na gospodarsko krizo, ki pa nikakor ne bi smela biti alibi, temveč spodbuda, da bi vsi skupaj iskali rešitve, ne pa samovolje določenih politikov".

Vlada je razpravo o pokojninski reformi s socialnimi partnerji začela aprila, da bi nadomestila zdaj veljavni pokojninski zakon, ki velja od leta 2000. Poslanci bodo zakon sprejemali po rednem postopku.