Vlada je Senada Jušića imenovala za mandatno dobo petih let, od 8. septembra 2023 do najdlje 7. septembra 2028, z možnostjo ponovnega imenovanja. Imenovanje Jušića na čelo policije sicer ni presenečenje, saj je ves čas veljal za favorita ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja, ki ga je za prvega med policisti postavil nekaj dni po nastopu ministrske funkcije. Po poročanju časopisa Delo pa naj bi bil Jušić v prvi vrsti kadrovska izbira premierja Roberta Goloba.

Na javni razpis za generalnega direktorja policije se je sicer prijavil tudi nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav, ki je že napovedal tožbo, če bo vlada na to funkcijo imenovala Jušića. Posebna natečajna komisija uradniškega sveta je sicer tako Jušića kot Lindava ocenila kot primerna kandidata za opravljanje funkcije generalnega direktorja policije.

Sorodna novica Uradniški svet odločil, da je Senad Jušić primeren za vodenje policije. Na kakšni podlagi?

Lindav Jušiću očita pomanjkanje vodstvenih izkušenj. Kandidat za generalnega direktorja policije mora namreč imeti najmanj 15 let delovnih izkušenj v policiji in najmanj osem let izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v javnem sektorju. Jušić je med izkušnjami na vodstvenih delovnih mestih navedel delo na mestu pomočnika komandirja na Policijski postaji Koper in pomočnika vodje sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Koper.

Na notranjem ministrstvu menijo, da Jušić izpolnjuje pogoje za vodenje policije, kot so navedli že marca letos, saj je po pravilih vodja enote uslužbenec policije, ki vodi policijsko enoto, ali oseba, ki ga nadomešča. Vodstvo enote pa tvorijo vodja enote s svojimi namestniki in pomočniki ter drugimi uslužbenci policije, ki jih določi vodja.

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robert Šumi je v torkovih Odmevih na Televiziji Slovenija dejal, da so na komisiji uvedli predhodni preizkus, v katerem bodo preverili, kako je potekal postopek uradniškega sveta.

Jušić ni prepričal celotne ministrske ekipe

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar meni, da bo Jušić policijo "kot strokoven, neodvisen in zaupanja vreden organ dobro vodil še naprej". Poklukar je bil sicer ob odhodu s seje vlade skop z odgovori na vprašanja o podpori ministrske ekipe vodji policije, izrazil je le zadovoljstvo, da je Jušića vlada podprla z večino.

Iz stranke Levica so popoldne sporočili, da so se njihovi ministri glasovanja o Jušiću vzdržali, po informacijah STA-ja pa je pomisleke o primernosti Jušića na čelu policije slišati tudi v vrstah SD-ja.

Lindava za generalnega direktorja neuspešno predlagala Tatjana Bobnar

Jušićev protikandidat Lindav je zeleno luč komisije dobil že lani poleti. Vlada Roberta Goloba je namreč prav Lindava na prvi seji ob nastopu mandata imenovala na čelo policije, sprva kot vršilca dolžnosti. Vedejevstvo mu je nato še podaljšala, tedanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar pa ga je predlagala tudi za direktorja policije s polnim mandatom, a imenovanje ni šlo skozi vladno sito, kar je na koncu spodbudilo njen odhod s položaja.

Februarja letos je vodenje ministrstva prevzel Poklukar, vlada pa je dva dni zatem razrešila Lindava in na njegovo mesto imenovala Jušića.

Očitki o domnevnem krivem pričanju na sodišču

Pred nekaj tedni se je Jušić v središču medijske pozornosti znašel tudi zaradi očitkov, da naj bi na sojenju, na katerem je pred osmimi leti kriminalist Boris Kreslin dokazal, da je bil nezakonito premeščen, ker ga Jušić ni maral zaradi preteklih osebnih zamer, pred sodiščem lagal oziroma krivo pričal.

Sodišče je v sodbi navedlo štiri vsebinske poudarke njegovega pričanja, kar v treh primerih pa mu ni verjelo. Jušiću ni verjelo, da ni bil pobudnik Kreslinove premestitve, ni mu verjelo, da mu je prihodnji Kreslinov vodja tožil o kadrovski podhranjenosti in ga prosil za okrepitve. Prav tako ni verjelo njegovim navedbam v povezavi s problemskim poročilom o težavah pri preiskovanju kriminalitete.

Jušić je očitke ostro zavrnil in v odzivu na poročanje sporočil, da sta Specializirano državno tožilstvo in ljubljansko okrožno sodišče zavrgli ovadbo in obtožni predlog, ki ju je proti njemu sprožil Kreslin z istim očitkom, ker naj bi v sojenju pred delovnim sodiščem kot priča lagal oziroma v pravniškem jeziku storil kaznivo dejanje krive izpovedbe.

A kot so sklepa po poročanju novinarke Televizije Slovenija Irene Ulčar Cvelbar pojasnjevali pravniki, tožilstvo se za pregon ni odločilo, ker je presodilo, da to, kar je Jušić pred sodiščem govoril, ni vplivalo na postopek, pa naj je lagal ali ne. Sodišče pa je obtožni predlog zavrglo, ker Kreslin v pravdi ni bil oškodovan, saj je s tožbo uspel. O vsebini, o tem, kaj je Jušić povedal, sodišče tako sploh ni presojalo.