Srečko Šestan. Foto: BoBo
Srečko Šestan. Foto: BoBo

Sredi marca sta minili dve leti od prve okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji in razglasitve epidemije. Ob tej priložnosti je poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan na virtualni novinarski konferenci predstavil potek dela civilne zaščite in preostalih služb, vključenih v slovenski sistem zaščite in reševanja, ki so se s koronavirusom spoprijemali v petih valovih.

Po njegovem mnenju je bistveno vlogo odigral sprejet državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije, ki je zagotovil tudi dovolj opreme v drugem in tretjem valu. Skladno s prenovljenim načrtom so organi po njegovih besedah zagotavljali stalno zalogo zaščitnih in drugih sredstev ter opreme za en mesec delovanja in načrtovali rezervo za trimesečno delovanje resorja v pogojih epidemije.

Sorodna novica Po utrujajočih dveh letih pandemije civilna zaščita ob ukrajinski krizi pred novo preizkušnjo

Ta načrt je bil v večini primerov ocenjen kot primeren okvir za pripravo in odziv na epidemijo, je dejal in poudaril pravočasen in hiter odziv občin, zelo dobro sodelovanje med resorji in Evropsko komisijo ter hitro vzpostavitev razmer za delo od doma za nemoteno izvajanje rednih in ključnih nalog.

Skupaj angažiranih sil civilne zaščite in prostovoljcev nevladnih organizacij ob epidemiji vključno s četrtim in petim valom je bilo 545.545, od tega v prvem valu 233.560, v drugem in tretjem 310.229 in v zadnjih dveh valih, od 16. novembra 2021 do 18. februarja 2022, 1756.

Ob napovedi strokovnjakov o ponovnem širjenju bolezni v jesenskih mesecih je poudaril, da je civilna zaščita med epidemijo pridobila številne izkušnje in je pripravljena na vse izzive v prihodnje.

Na novinarski konferenci je primer ukrepanja ob pojavu koronavirusa kot primer dobre prakse opisal tudi poveljnik civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk. Ta je najprej orisal posebnost območja, ki se je spoprijemalo z velikimi stiskami ljudi, tudi zaradi bližine meje z Italijo, kjer so bile razmere izjemno težke.

Curk je posebej poudaril pomen prostovoljstva in pripravljenost lokalnega prebivalstva priskočiti na pomoč sočloveku, so še dodali na ministrstvu.