Obenem so navedli, da se zdi, da je pavšal primerna sistemska rešitev za povrnitev škode izbrisanim.

Tožbo zoper Slovenijo je zaradi izbrisa, ki se je zgodil leta 1992, leta 2006 pri Evropskem sodišču vložilo 11 izbrisanih. Šestim pritožnikom je sodišče ugodilo in jim za nematerialno škodo dosodilo po 20.000 evrov odškodnine. Zdaj pa je veliki senat Evropskega sodišča objavil še pisno odločitev o materialni škodi.

Sodišče je najvišjo odškodnino za materialno škodo, 72.770 evrov, dosodilo Aliju Berishi. Ani Mezga bo morala država izplačati še 52.240 evrov, Zoranu Miniću 30.300 evrov, Ilfanu Sadiku Ademiju 30.150 evrov, Tripunu Ristanoviću 30.000 evrov, Mustafi Kuriću pa 29.400 evrov.

Vseh šest pritožnikov je po odločitvi sodišča upravičenih tudi do plačila stroškov upravnih postopkov v Sloveniji v skupni višini 339,42 evra in še 5000 evrov za stroške postopka pred Evropskim sodiščem.

150 evrov za mesec izbrisa
Kot v odločitvi še navaja sodišče, se "v izjemnih okoliščinah tega primera zdi osnovna rešitev plačila mesečnega pavšala za nematerialno in materialno škodo, ki so jo imeli izbrisani, primerna". Po mnenju sodišča je bilo vsakemu pritožniku razumno prisoditi znesek pravičnega zadoščenja, in sicer za čas od 28. junija 1994, ko je v Sloveniji začela veljati Evropska konvencija o človekovih pravicah, do dneva, ko je izbrisani uredil svoj status. Za osnovo pri izplačilu odškodnine za materialno škodo je sodišče določilo pavšalni znesek 150 evrov za mesec izbrisa.

Sodišče je odškodnino prisodilo tudi otrokom pritožnikov, in sicer z mesečnim pavšalnim zneskom 80 evrov za mesec izbrisa. Ta odškodnina je vključena v skupni znesek odškodnine, ki jo morajo prejeti pritožniki, je še razvidno iz sodbe.

ESČP je ugotovilo, da je jasno, da je izguba pravnega statusa zaradi izbrisa povzročila precejšnje materialne posledice za vse pritožnike. Hkrati pa se je strinjalo tudi z domnevo tako pritožnikov kot slovenske vlade, da natančen izračun materialne škode, ki jo je imel posameznik, ni mogoč.

Na MNZ-ju zadovoljni
Slovensko notranje ministrstvo (MNZ) je sodbo že razglasilo za "potrditev ustreznosti slovenske odškodninske sheme". Na MNZ-ju so s sodbo "zelo zadovoljni", so zapisali v izjavi za javnost. Kot so dodali, je ESČP za osnovo pri izplačilu odškodnine za premoženjsko škodo določilo pavšal 150 evrov za mesec izbrisa. To pa je enako najvišji mogoči odškodnini, ki jo lahko izbrisani za mesec izbrisa dobi za premoženjsko in nepremoženjsko škodo po slovenski odškodninski shemi, so zapisali.

Zakon o odškodninski shemi za izbrisane predvideva, da se bo posameznemu upravičencu za vsak mesec izbrisa izplačala odškodnina 50 evrov, odškodnina po sodni poti pa bo lahko znašala največ trikratni znesek odškodnine iz upravnega postopka, torej 150 evrov.

Na MNZ-ju so še poudarili, da je Evropsko sodišče zavrnilo zahtevke pritožnikov, ki se nanašajo na subvencijo najemnine, izpad prihodka in pokojninske prispevke, odškodnino za socialne prispevke, ki so jo pritožniki uveljavljali v znesku 260 evrov za mesec izbrisa, pa je sodišče vključilo v pavšalni znesek 150 evrov za mesec izbrisa. Odškodninska shema za izbrisane bo začela veljati 18. junija letos. Kot sporočajo na MNZ-ju, bodo "posebno pozornost pri preučitvi sodbe namenili odločitvi sodišča glede priznavanja odškodnine za otroke izbrisanih v višini pavšalnega zneska 80 evrov za mesec izbrisa. Otroci izbrisanih, če niso bili sami izbrisani, namreč niso vključeni v nacionalno odškodninsko shemo."

Virantu se je "odvalil kamen s srca"
Kot je v odzivu na sodbo na današnji novinarski konferenci pojasnil notranji minister Gregor Virant, bodo odškodnine v Sloveniji znašale od 50 do 70 odstotkov zneska, ki bi ga oškodovani dobili na Evropskem sodišču za človekove pravice, kar je v okviru diskrecijske pravice, ki jo sodišče Sloveniji priznava. Po njegovih besedah je sodišče oškodovanim skupaj za materialno in nematerialno škodo dosodilo 230 evrov odškodnine za mesec izbrisa, v Sloveniji pa bodo lahko prejeli največ 150 evrov za mesec izbrisa.

"Nihče nam ne more očitati, da smo dali preveč, ker bi v Strassbourgu dali več, in nihče nam ne more očitati, da smo dali premalo, ker je sodišče odobrilo primernost odškodninske sheme," je dejal Virant. Danes se mu "odvalil velik kamen od srca", je dejal.

Odvetnik izbrisanih zadovoljen
Zadovoljni pa niso zgolj na MNZ-ju. Zadovoljstvo je izrazil tudi odvetnik šestih izbrisanih, Andrea Saccucci. Sodišče je namreč precej upoštevalo njihove zahteve, je dejal. Na vprašanje, ali gre res za potrditev zakonske odškodninske sheme za izbrisane, kot trdi MNZ, je odvetnik odgovoril, da je sodišče s tem zgolj priznalo prizadevanja Slovenije, da s shemo uredi to vprašanje. A s tem po njegovem mnenju ne pritrjujejo zneskom odškodnin, ki so v njej določeni.

Po njegovem mnenju so zneski še vedno odprto vprašanje, ki ga bo sodišče najverjetneje reševalo v prihodnjih primerih, ki še čakajo na obravnavo. O zapisu sodišča, da bo z odločitvijo o novih primerih naprej počakalo, da bo odbor namestnikov ministrov Sveta Evrope povedal, ali Slovenija ustrezno uresničuje svoj zakon o odškodninah za izbrisane, pa po mnenju Saccuccia pomeni le, da želi še pred odločanjem o novih primerih videti, kako se bo izvajala sama shema.

Nevladne organizacije in del izbrisanih ostajajo kritični
Medtem ko na notranjem ministrstvu sodbo označujejo za potrditev lastne politike, pa imajo v Amnesty International Slovenije, Mirovnem Inštitutu in Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov glede sodbe drugačno mnenje. Imajo jo sicer za pomembno zmago, vendar menijo, da je s sodbo sodišče oblastem poslalo jasno sporočilo, da je slovenska odškodninska shema neustrezna. Kot navajajo v skupnem sporočilu za javnost, so izbrisani s sodbo za nematerialno škodo iz junija 2012 in z današnjo sodbo za materialno škodo upravičeni do bistveno višjih odškodnin, kot jih za izbris ponuja odškodninska shema.

"Po prvi in drugi sodbi so namreč izbrisani pred sodiščem za človekove pravice dobili za odpravo posledic izbrisa najmanj 50.000 evrov vsak, država pa jim v domačem pravnem redu ponuja le nekaj več od 12.000 evrov," navajajo. Dodajajo še, da so razhajanja med dosojenimi in v Sloveniji ponujenimi odškodninami prevelika, saj "niti ne razlikuje med odškodnino za materialno in nematerialno škodo".

Direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel je mnenja, da je ESČP slovenskim oblastem poslalo jasno sporočilo, da je zakon o odškodninah za izbrisane neustrezen "in da niti po vsebini niti po višini ne more zagotoviti odprave posledic izbrisa". Zato je prepričana, da se mora zakonodaja ponovno spremeniti. "V nasprotnem primeru bo naši državi pravila ponovno postavljalo Evropsko sodišče za človekove pravice v tisoč novih zadevah izbrisanih, ki so bile v Strasbourg lansko leto že vložene," je dodala.

Treba je urediti status otrok
Katarina Vučko z Mirovnega inštituta ob tem tudi opozarja, da današnja sodba "pritožnikom priznava tudi odškodnino na podlagi izpadlih otroških dodatkov, ki jih za svoje mladoletne otroke v času izbrisa niso prejemali". Enemu izmed pritožnikov tako sodišče priznava tudi škodo za otroke, ki pa jih v Slovenijo ne sme pripeljati, ker niso bili rojeni v Sloveniji. "To pa enostavno pomeni, da bo treba ustrezno urediti tudi statuse otrok, da bodo vsi otroci izbrisanih lahko pridobili dovoljenje za stalno prebivanje," dodaja.

Anton Debevec iz Civilne iniciative izbrisanih prebivalcev današnjo odločitev sodišča pozdravlja, ob tem pa poudarja, da jo bodo v njihovi iniciativi spoštovali, ne glede na to, kakšne bodo njene konkretne posledice. Če sodba pomeni, da se bodo prihodnje odškodnine izplačevale na podlagi odškodninske sheme, ki jo je pripravila Slovenija, bodo spoštovali tudi to, je dejal.

Krivic: Gre za hudo lekcijo za Viranta in vlado
Dolgoletni zagovornik izbrisanih in nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic je v odzivu na sodbo dejal, da gre za "hudo lekcijo za Viranta in sedanjo vlado, da o desni opoziciji, ki izbrisanim že 22 let odreka sploh vse pravice, niti ne govorim." Kot je v komentarju zapisal Krivic, je vlada za omenjeno šesterico sodišču "izrazila pripravljenost plačati od nič do 10.600 evrov, sodišče pa je dvema priznalo trikrat več, dvema 5-6 krat več, simbolu tistih izbrisanih, ki so še vedno zunaj Slovenije, Aliju Berishi pa kar 16-krat več od tega, kar je ponujala vlada."

S sodbo ESČP-ja je Krivic zadovoljen, saj, kot poudarja, priznava odraslemu upravičencu približno 250 evrov mesečnega pavšala (100 za nematerialno in 150 za materialno škodo), slovenski zakon pa za oboje skupaj le 50 evrov, torej kar šestkrat manj.

Virantovo izjavo, da gre za potrditev primernosti odškodninske sheme MNZ-ja, je Krivic označil za "hudo zavajanje javnosti". Da lahko tudi po slovenskem zakonu izbrisani dosežejo 150 evrov mesečno, je po Krivčevem mnenju dvojno zavajanje. "Prvič je strasbourški pavšal 250, in ne 150 evrov, in drugič, tu ne gre več za mesečni pavšal, ampak za dodatno, posebej na sodišču dokazano škodo, in primerjava s strasbourško šesterico tu sploh ni mogoča, ker take dodatne škode nihče od teh šestih sploh uveljavljal ni, ampak samo pavšalno odškodnino."