Virantu predlagajo, da v DZ-ju skliče sestanek s predstavniki vseh sindikatov, združenj delodajalcev in vlade, katerega namen bi bil izmenjati informacije ter zbližati stališča pred nadaljnjimi dejavnostmi in odločanjem.

Podlaga za sestanek bi bil predlog novele zakona o javnih financah, ki ga je vlada pretekli teden poslala v DZ za obravnavo po nujnem postopku. Ta določa zgornjo mejo zadolževanja države pri 48 odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP), obseg poroštev države pa naj ne bi smel preseči 20 odstotkov BDP-ja.
Policisti in sindikat državnih organov proti ustavni omejitvi dolga
V policijskem sindikatu so mnenja, da je v ozadju namere, da se v ustavo zapiše zgornja meja javnega dolga, želja popolnoma omejiti možnosti referendumskega odločanja državljanov o pomembnih vprašanjih s področij, ki se nanašajo na javnofinančne zadeve, na primer pokojninski sistem, ter želja omejiti socialni dialog.
Podobno menijo tudi v republiškem odboru Sindikata državnih organov, kjer navajajo, da bi morali vlada in vsi ostali natančno pojasniti, kako se je izvajalo dosedanjih okoli 90 sprejetih vladnih varčevalnih ukrepov in kakšni so bili njihovi učinki. "Pravih rezultatov ni, razen na prihrankih pri plačah v javnem sektorju," namreč ugotavljajo v sindikatu.

Tudi oni so prepričani, da gre pri predlogu za "omejevanje izvajanja sindikalnih aktivnosti v obliki referendumov in stopnjevanja oblik pritiska". "Če bo dolg postal ustavna kategorija, se bo tudi v naši državi demokratično referendumsko odločanje lahko nadomestilo z odločanjem v obliki diktata v Bruslju," so zapisali.