Izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je po seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) povedal, da so sindikalne in delodajalske organizacije zmotile predlagane spremembe v povezavi z novo pristojnostjo ustanovitelja javnega zavoda, to je vlade, da direktorja enostransko razreši mimo volje sveta zavoda in (za največ leto dni) imenuje vršilca dolžnosti direktorja.

To bi po Zorkovih besedah lahko pomenilo politizacijo javnih zavodov tako na občinski kot na državni ravni; na občinski na primer glede šol in podobno, na državni pa pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). "Predlog novele ni bil v javni obravnavi, na vladi je bil sprejet potiho, v zakonodajni postopek pa vložen po hitrem postopku," je opozoril sindikalist. "V vladi so želeli zadevo izpeljati na hitro, ne da bi razmislili o posledicah takšnih zakonov," je menil.

Vodje poslanskih skupin so na petkovem kolegiju predsednice DZ-ja skrajšani postopek zavrnili.

Socialni partnerji vladi očitajo dvojna merila

Kot ocenjuje Zorko, so predstavniki vlade oz. ministrstva za javno upravo potrebo po spremembah argumentirali s sprejemanjem odgovornosti ustanovitelja, torej države. "Zanimivo pa je, da te odgovornosti vlada ni želela prevzeti v primeru SDH-ja, ki je dopustil prenos sobaric s Save Turizma na zunanjega izvajalca," se je obregnil Zorko. "Takrat smo pričakovali od države, da kot aktivni lastnik podjetja, v katerem ima več kot 25 odstotkov in eno delnico, aktivno nastopi, zahteva od vodstva določene standarde. Pa temu ni sledila. Takrat je dala odgovor, da gre za korporativno upravljanje," je dodal.

Sava Turizem, pod okrilje katere spadajo Hoteli Bernardin, od koder so bile sobarice marca prenesene na Aktivo čiščenje, je namreč v lasti družbe Sava, katere 90-odstotna lastnica je prek Slovenskega državnega holdinga (SDH) in Kapitalske družbe država. Glede na to, da se vlada pri predlogu novele zakona o zavodih sklicuje na prevzemanje vloge ustanovitelja, po drugi strani pa noče prevzemati odgovornosti kot solastnik nekega podjetja, so ji socialni partnerji očitali dvojna merila, je dogajanje povzel Zorko.

Poziv k umiku predloga iz zakonodajnega postopka

Sorodna novica Sviz v primeru sprejetja novele zakona o zavodih napoveduje možnost zbiranja podpisov za referendum

Na koncu sta bila v povezavi s to točko na ESS-ju izglasovana dva sklepa: da so se seznanili z vsebino predloga novele ter da delojemalska in delodajalska stran vlado pozivata k umiku predloga novele iz zakonodajnega postopka. Če tega ne bo storila, odločitev, da predlog novele ni primeren za nadaljnjo obravnavo, pričakujejo od poslancev. Noveli naj bi v primeru potrditve v DZ-ju grozil naknadni zakonodajni referendum. Možnost zbiranja podpisov so v četrtek že napovedali v sindikatu Sviz.

Socialni partnerji so imeli na mizi tudi drugi osnutek nacionalnega reformnega programa za letošnje leto. V povezavi z vsebino večjih pripomb ni bilo, jih je pa zmotilo, da v dokumentu nikjer ni izrecno navedeno, da morajo biti v pripravo napovedanih reform aktivno vključene sindikalne in delodajalske organizacije, je sklenil Zorko.

Ministrstvo: Zakon je iz leta 1991 in potreben prenove

Ministrstvo za javno upravo je v odzivu na številne očitke na predlog zakona o zavodih med drugim zapisalo, da področje delovanja javnih služb na sistemski ravni še vedno ureja zakon o zavodih iz leta 1991. Posamezne rešitve zato ne omogočajo več učinkovitega vodenja in upravljanja izvajalcev javnih služb, so zapisali na spletni strani.

Kot so opomnili, iz poročil Računskega sodišča, poročil svetov javnih zavodov in opozoril strokovne javnosti izhaja, da obstajajo težave in pomanjkljivosti pri izvajanju javnih služb, med drugim so pomanjkljivo urejena tudi razmerja glede pristojnosti in odgovornosti med ustanovitelji in organi upravljanja.

Ustanovitelj zavoda, torej država ali lokalna skupnost, je odgovoren za zagotavljanje javnih storitev, ki jih izvaja javni zavod, ustanovljen za ta namen. Ustanovitelj javnega zavoda ustanovi javni zavod prav z namenom, da so javne storitve v čim večji meri in čim boljši kakovosti dostopne prebivalcem.

"Namen spremembe zakona o zavodih je, da ima ustanovitelj možnost ukrepati v primeru, ko je zaradi razlogov na strani vodstva zavoda ogroženo ustrezno zagotavljanje javnih storitev za prebivalce. Seveda si tudi vlada želi, da takšnih primerov ne bi bilo, vendar v praksi do njih prihaja," so navedli.

Ustanovitelj po trenutnem zakonu ne more ukrepati

V primeru, ko svet zavoda navkljub obrazloženemu pozivu ustanovitelja ne ukrepa, ima ustanovitelj, ki je odgovoren za izvajanje javne službe, ne samo pravico, ampak tudi dolžnost ukrepanja. Trenutno veljavni zakon o zavodih pa ustanovitelju možnosti ukrepanja v takšnih primerih ne daje.

Predlog spremembe zakona pomeni, da ima v res izjemnih primerih ustanovitelj možnost ukrepati zaradi neustreznega izvajanja javne službe ter imenovati vršilca dolžnosti za obdobje največ enega leta. Predlog spremembe zakona ob tem taksativno določa razloge, na podlagi katerih od sveta zavoda zahteva razrešitev direktorja. Pomeni, da pristojnost razrešitve direktorja tudi v teh primerih ostaja v rokah sveta zavoda, zakon pa dopušča možnost, da če svet zavoda na zahtevo ustanovitelja ne ukrepa, potem lahko ukrepa ustanovitelj neposredno sam.

Zakon o zavodih je sistemski zakon in statusna vprašanja zavodov ureja na splošno. Njegove določbe se v skladu s 6. členom uporabljajo, če niso v posebnih zakonih posamezna vprašanja urejena drugače. Določbe novele se bodo tako uporabljale za vse javne zavode, za katere posebni zakoni te vsebine ne urejajo drugače, so še navedli na ministrstvu.