Notranji minister v odhodu je po podpisu poudaril, da problematika vračanja preveč izplačanih plač ni enostavna, a da so po precej dolgih usklajevanjih s sindikati vendarle strli tudi ta oreh. Kot je pojasnil, je primerov, ko so bile posameznikom v javnem sektorju izplačane previsoke plače, precej. Tako po eni strani ni dvoma, da je bil oškodovan proračun, po drugi strani pa je tudi jasno, da v veliki večini teh primerov zaposleni niso bili nič krivi in tudi niso mogli vedeti, da dobivajo previsoke plače. "Zato ta problematika nikakor ni črno-bela in veseli smo, da smo dosegli en razumen kompromis," je dodal.

Dogovor omogoča poravnavo med delodajalcem in delojemalcem: vračilo razlike v višini največ dveh osnovnih plač za obdobje zadnjih desetih mesecev pred prenehanjem izplačevanja previsoke plače. Če dogovora ne bo, pa se bo zadeva reševala pred sodiščem v skladu s splošnimi pravili civilnega prava. Ob tem po Virantovih navedbah za zdaj neke zelo čvrste sodne prakse ni, torej tudi ni mogoče z gotovostjo napovedati, kako bodo razsojala sodišča. Zato meni, da sta dogovor in poravnava najboljša mogoča pot.

Novela predvideva tudi možnost odpusta dolga v primeru socialne ogroženosti delojemalca oziroma če je njegova osnovna plača v mesecu, v katerem se podaja predlog za odpust dolga, enaka ali nižja od zneska minimalne plače.

Izvor težav v zapisnikih inšpekcij
Poleg tega omenjeni zakon do zdaj ni omogočal nobenega pravnega sredstva zoper ugotovitve inšpekcije za javni sektor, kar pa se bo s sprejemom predvidene novele spremenilo. Kot je povedal Virant, namreč velik del težav glede preveč izplačanih plač izhaja iz zapisnikov inšpekcij, ob čemer ne izključuje, da so te morda kdaj ravnale nepravilno. Po novem pa bo zakon omogočal ugovor, in sicer tudi na stare zapisnike. O ugovoru bo nato odločalo notranje ministrstvo.

Določbe novele bodo veljale tudi za vse morebitne nove ali neodkrite primere, medtem ko za posameznike, ki so razliko že vrnili, "povratka ni in se jim denar ne vrača nazaj", je pristavil Virant.

"Nenavadne odločitve slovenskih sodišč"
Štrukelj in Ščernjavič pa sta poudarila, da so bili in so še vedno prepričani, da zaposleni ne morejo nositi odgovornosti za napačne odločitve delodajalcev, a sta vendarle zadovoljna, da so to vprašanje zaprli. Štrukelj je pojasnil še, da se jim ta dogovor zdi bistveno varnejša pot, saj so glede na pretekle izkušnje in nekatere "zelo nenavadne odločitve slovenskih sodišč" želeli zmanjšati možnost tveganja.

Novelo zakona bo vlada, ki opravlja tekoče posle, obravnavala že v četrtek, v parlamentarno proceduro pa jo bo vložila s predlogom za sprejem po nujnem postopku. Virant pričakuje sklic izredne seje DZ-ja v čim krajšem mogočem času.