Dogovor, ki so ga sklenili v četrtek, parafirali pa v petek, je v imenu vlade podpisal minister za javno upravo Boris Koprivnikar, v imenu reprezentativnih sindikatov javnega sektorja pa njihovi predstavniki. Po podpisu je Koprivnikar izrazil veselje, da so pogajanja zaključili v dialogu in ne konfliktu, saj se "lahko le v dialogu rodi kaj novega". Poleg slednjega je zanj pomembno, da dogovor "ne podira javnih financ" in da so z njim zmanjšali trenja znotraj plačnega sistema.

S sporazumom je zadovoljna tudi ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, saj bodo javnofinančne posledice sporazuma po njeni oceni obvladljive. Podpis pa je po njeni oceni tudi simbolna gesta, ki kaže, da je vsem akterjem mar za stabilnost države. Ministrica pričakuje, da bodo dokončen dogovor glede anomalij v plačnem sistemu javnega sektorja dosegli prihodnje leto.

Sindikati z mislimi že pri pogajanjih prihodnje leto
Vodja pogajalske skupine konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je dejal, da sporazum potrjuje, da je socialni dialog v Sloveniji še vedno neko realno dejstvo in ne zgolj prazna forma. Ocenjuje, da je v pogajanjih, ki so jih začeli kot pogajanja za odpravo varčevalnih ukrepov, prišlo do pomembnega preobrata, saj so se v določenem trenutku spremenila v pogajanja o odpravi anomalij. Štrukelj zato dogovor razume tudi kot korak k ustreznejšemu obravnavanju plač.

Tudi vodja druge pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek je zadovoljen, da so pogajanja zaključili s sporazumom in ne konfliktom. "Sporazum je dober za javne uslužbence, saj prinaša hitrejšo odpravo varčevalnih ukrepov in odpravo anomalij v plačnem sistemu. Hkrati sporoča, da je treba vse skupine v javnem sektorju obravnavati enako," je dejal. S tem pa pogajanj po njegovih besedah še ni konec, saj morajo naslednje leto zaključiti to, kar predvideva sporazum.

V prihodnjem letu odprava anomalij
Dogovor odpravo varčevalnih ukrepov postavlja v leti 2017 in 2018. V prihodnjem letu je predvideno odpravljanje anomalij pri vrednotenju delovnih mest in nazivov, sproščanje pri regresu ter premijah kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Skupni učinek na javno-finančne izdatke v letu 2017 naj bi tako predvidoma znašal 56 milijonov evrov. Če bi se sprostili vsi ukrepi, bi se javno-finančni odhodki v letu 2017 povišali za 215 milijonov evrov.

Upoštevajoč dogovor s sindikati, je vlada v DZ že posredovala predlog zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju. Skupni finančni učinek ukrepov, ki se jim z zakonom podaljšuje veljavnost tudi v prihodnje leto, je 148,6 milijona evrov.

Pri tem višina premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja ni predmet zakona, ampak kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti. Hkrati s podpisom dogovora je tako danes potekal tudi podpis aneksa k omenjeni kolektivni pogodbi, ki ga je na vladni strani poleg Koprivnikarja podpisala ministrica za finance. Podpisati bi ga morala tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, a je bila zadržana. Tako naj bi ga podpisala v četrtek.