"Znova smo priča zavlačevanju v pogajanjih, ki so se znašla v mrtvem teku. Že preden je odstopila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, so se večkrat pojavljali zastoji. Po njenem odstopu pa so se pogajanja tako rekoč v celoti ustavila in ne potekajo," je na novinarski konferenci pred vladnim poslopjem, kjer danes poteka koalicijski vrh, opozoril vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek.

Sorodna novica Golob: O rekonstrukciji vlade ni bilo govora, ministrski sedeži bodo zapolnjeni v roku

Ob tem je spomnil, da je vlada pred skoraj natanko letom dni s sindikati javnega sektorja podpisala dogovor, s katerim se je zavezala, da bo pogajanja o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij končala do konca junija 2023. "Še februarja je koalicija napovedovala, kako v javnem sektorju ne bo več nobene plače nižje od minimalne," je dejal Počivavšek.

Premier Robert Golob je pozneje na novinarski konferenci po koalicijskem vrhu glede pogajanj s sindikati javnega sektorja dejal: "Verjamem, da poganjanja potekajo. Govoril sem z ministrom za finance, ki opravlja posle ministra za javno upravo, in o tem se bomo še pogovarjali. Sam v pogajanjih sicer nisem udeležen."

Velik del državne uprave je na minimalni plači

Frančišek Verk, predsednik sindikata državnih organov, pa je opomnil, da so skoraj vsi uslužbenci javne uprave države in lokalne skupnosti, ki imajo peto stopnjo izobrazbe, na minimalni plači: "To pomeni, da so tudi vse pooblaščene uradne osebe represivnega dela državnega aparata v osnovi na minimalni plači." Zaposleni, ki v službi vsak dan tvegajo svoje življenje, to počnejo za 878 evrov neto, je poudaril.

Poudaril je tudi problematiko zaposlovanja – službe državnih organov namreč zanimajo vse manj ljudi, kar pomeni, da "primanjkuje pravosodnih policistov v zaporih, referentov na upravnih enotah, kontrolorjev v finančni upravi".

15. novembra stavka na upravnih enotah

"To je alarm, posebej se ta alarm kaže pri upravnih enotah in zaporih, tako smo pač po enem letu nekega mrtvega teka, dogovarjanja, izboljšanja položaja zaposlenih v upravnih enotah prišli do točke, ko smo ministrstvu za javno upravo za 15. november napovedali stavko. Stavkalo bo večje število upravnih enot, med njimi ljubljanska in mariborska kot največji in najbolj obremenjeni upravni enoti v državi," je pojasnil Verk.

Ob tem je dodal, da ima vladna stran za odgovor oz. sestanek z njimi še en teden časa, tako da dopušča možnost, da stavka ne bo potrebna. A ob tem poudarja, da neko jasno odmerjeno opozorilo vladi mora biti, "ker državni aparat mora delati, sploh tisti, ki deluje neposredno do državljanov in tujcev".

Verk je še poudaril, da mora država dojeti, da je treba za tuje delavce tudi odgovorno poskrbeti – po oceni sindikata bi morali za to na upravnih enotah in na vseh državnih organih, ki se ukvarjajo z zaposlovanjem tujih državljanov, zaposliti ustrezno število ljudi, a jih ne morejo, ker "za minimalno plačo ne bo prišel nihče, ker lahko v sosednji trgovini zasluži 500 evrov več neto".

Pogačar: Sindikati so tisti, ki so postavili ultimat

Na vladni strani zanikajo navedbe sindikatov, da so razlogi za prekinitev pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij na njeni strani. Sindikati so namreč tisti, ki so v pogajanjih postavili ultimat, je v izjavi za javnost poudaril generalni direktor direktorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo Peter Pogačar.

Dejal je, da je prenova plačnega sistema javnega sektorja tako v interesu sindikatov kot tudi vlade in da se pogajajo v dveh sklopih. Na eni strani je prenova samega sistema s sprejetjem novega zakona o sistemu plač in v tem delu so po njegovih besedah v preteklih šestih mesecih v okviru socialnega dialoga naredili ogromen napredek in je večina zakona že usklajena.

Drugi del so pogajanja o odpravi plačnih nesorazmerij oziroma, poenostavljeno, za pogajanja o zvišanju plač v javnem sektorju, je dejal. Tako je vlada v septembru sindikatom predstavila predlog, "po katerem se zvišajo plače vsem v javnem sektorju, seveda v skladu z javnofinančnimi zmožnostmi". Septembra, takoj po avgustovskih poplavah, pa je sindikalni strani dodatno jasno sporočila, da zaradi odprave posledic avgustovske naravne nesreče v letu 2024 ne bo poviševanja plač v javnem sektorju, ker za to enostavno ni javnofinančnih zmožnosti, je pojasnil.

Sindikalna stran je po njegovih besedah predlog vlade v celoti zavrnila, na pogajanjih pa vladni strani postavila ultimat, da se pogajanj ne bo udeleževala, dokler ne bo umaknjen člen v zakonu o izvrševanju državnega proračuna, ki določa, da se v letu 2024 plače v javnem sektorju ne bodo uskladile. "To je ultimat in ko postaviš ultimat v pogajalskem procesu, težko rečeš, da je vladna stran prekinila pogajanja," je poudaril Pogačar.

Če želijo tudi v prihodnje zagotavljati javne storitve za prebivalce, pa se mu zdi pomembno, da bi pogajalski proces potekal naprej, tako glede prenove plačnega sistema, kot je na določenih mestih absolutno upravičeno tudi zvišanje plač v javnem sektorju, je dejal.

Da vlada po odhodu ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik za zdaj še ni imenovala novega vodje vladne pogajalske skupine, po njegovih besedah ne more biti razlog za prekinitev pogajanj. Ne nazadnje so po njenem odstopu pogajanja še potekala, vodila pa jih je državna sekretarka Mojca Ramšak Pešec.

Po napovedi sindikata državnih organov, da bodo zaposleni na upravnih enotah 15. novembra stavkali, je Pogačar dejal, da je stavka skrajno sredstvo, ki ni nikomur v interesu, ne zaposlenim ne prebivalcem in tudi ne ministrstvu. Predstavnike sindikata bodo zagotovo še pred napovedanim datumom stavke povabili na pogovore. "Vsaka stran si mora v skladu z zakonom o stavki v času od napovedi stavke prizadevati za mirno reševanje sporov, vladna stran se bo tega držala," je še zagotovil Pogačar.

Počivavšek zavrača očitke, da se ne želijo pogajati

Počivavšek je medtem zavrnil izjave ministrstva za javno upravo, da se sindikati ne želijo pogajati. "Nasprotno, mi si želimo, da se pogajanja nadaljujejo nemudoma. Je pa res, da zahtevamo umik enega člena zakona o izvajanju proračuna, s katerim je vlada enostransko preprečila pogajanja o usklajevanju plačnih razredov v letu 2024," je opozoril. Vlada je namreč zamrznila člen, s katerim bi se plače uskladile z inflacijo. "Posledica tega je ne le to, da ne bomo imeli nove plačne reforme in da ne bodo plače višje od minimalne, temveč prav nasprotno, da bo kupna moč plačnih razredov padala in da se bo uravnilovka v javnem sektorju poglobila," je dejal Počivavšek.

Reprezentativni sindikati javnega sektorja pričakujejo, da bo ne glede na morebitne spremembe v sestavi vlade vladnim pogajalcem nemudoma podeljen poln mandat za nadaljevanje pogajanj in za sklenitev sporazuma in da bodo upoštevane njihove zahteve, na katere za zdaj z vladne strani ni bilo odziva. "To je predvsem, da se uskladimo glede vrednosti plačnih razredov v letu 2024 v vrednosti inflacije v letu 2023, da se odpravijo nesorazmerja v plačah v vrednosti šestih plačnih razredov glede na dogovorjene uvrstitve v letu 2018 in da se implementira plačni sistem najpozneje do konca mandata te vlade. Vključno s tem, da najnižja plača ne bo več nižja od minimalne," je zahteve sindikatov povzel Počivavšek.

Napovedal je, da bodo ob morebitnih nadaljnjih zastojih pogajanj sindikati zaostrili sindikalne dejavnosti. Podrobnosti o tem bodo po njegovih napovedih znane v prihodnjih dneh.