Dogovor, sklenjen leta 2016, je bil tudi odprava vseh varčevalnih ukrepov, a navedbe vlade, da so zahteve sindikatov lakomne in posledica nerazumevanja gospodarske rasti, po mnenju Počivalška potrjujejo, da je vlada sporazum sklenila s figo v žepu oziroma je, tako Počivavšek, nameravala izvedbo dogovora prepustiti naslednji vladi.

Ob tem je izpostavil tako dvig plač v Slovenskem državnem holdingu in dvig plač zdravnikom, ki so se jim osnovne plače dvignile za pet plačnih razredov oziroma dvajset odstotkov. Počivalšek je ob tem poudaril, da vlada pri dogovorih s posameznimi skupinami ni premislila o posledicah, ki jih bodo ti dogovori imeli za enoten plačni sistem v javnem sektorju

Ohranitev enotnega plačnega sistema
"Ne trdimo, da je enotni plačni sistem idealen, in tudi menimo, da je potreben popravkov, a so ti bistveno drugačni od tega, kar si predstavlja ministrstvo za javno upravo," je dejal Počivavšek in dodal, da ima enotni plačni sistem tudi prednosti. Obenem pa je poudaril tudi, da sindikati od vlade pričakujejo, da bodo delodajalcem v javnem sektorju zagotovili tudi sredstva za povečane stroške dela, česar v nekaterih primerih ni storila.

Krivdo za to, da so pogajanja prišla do točke, ko so sindikati napovedali stavko, ki bo 24. januarja, Počivalšek pripisuje vladi, ki je pogajanja zavlačevala. Stavki se je doslej pridružilo že 17 sindikatov, med drugim tudi Sindikat veterinarjev Slovenije, Sindikat farmacevtov, Sindikat slovenskih diplomatov, Sindikat novinarjev, KNSS Neodvisnost in Sindikat ministrstva za obrambo. Ti bodo za udeležbo v stavki izkoristili proste dneve. Sindikati bodo na dan stavke organizirali tudi protestni shod.

Odprava anomalij, odprava varčevanja, dvig najnižjih plač ...
Sindikati zahtevajo predvsem odpravo vseh plačnih anomalij. Druga zahteva se nanaša na tiste, ki so uvrščene do 26. plačnega razreda, za katere zahtevajo dvig za dva dodatna plačna razreda. Potem zahtevajo tudi odpravo vseh varčevalnih ukrepov iz Zakona o uravnoteženju javnih finance, plačilo stavke in zagotovitev sredstev delodajalcem za povečane stroške dela, kar v primeru bolnišnic vlada ni storila.

"Tu ne govorimo o konfliktu med javnim in zasebnim sektorjem, kot je to skušala vlada perfidno ščuvati delavce zasebnega sektorja, temveč med kapitalom in delavstvom," je poudarila podpredsednica pogajalske skupine Ana Jakopič. Pri tem je poudarila, da delavstvo ni občutilo gospodarske rasti, medtem ko je vlada določenim elitam dvignila plače.

Dvig elitam na račun delavstva
"Predsednici uprave SDH-ja je vlada dvignila plačo za 40 odstotkov, določenim direktorjem za 20 odstotkov, medtem ko delavci te gospodarske rasti ne občutijo," poudarja Ana Jakopič in dodaja, da je zahteva sindikatov namenjena predvsem temu, da se presežek gospodarske rasti enakomerno porazdeli med vse. "Ne morejo se plače direktorjev zvišati na račun stiskanja pri čistilkah," ob tem poudarja Ana Jakopič in dodaja, da je težko govoriti, da si vlada ne more privoščiti dviga plač za nekaj deset ali sto evrov, če to z lahkoto stori pri bistveno višjih plačah za bistveno višje zneske.

Glede razkoraka med Sindikatom vzgoje in izobraževanja (SVIZ), ki je tudi udeležen v pogajanjih z vlado, pa Počivalšek poudarja, da ima sicer vsak sindikat pravico postavljati svoje zahteve, a so se sami odločili za zahteve, ki se nanašajo na vse delavce v javnem sektorju, medtem ko se zahteve Sviza nanašajo na posamezne poklice znotraj vzgoje in izobraževanja.

Podporo pogajalski skupini so podali tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Predsednica zveze Lidija Jerkič je ob tem dejala, da je z dvigom plač vodilnim kadrom duh ušel iz steklenice. "Socialni dialog je težko vzpostaviti in zelo lahko uničiti," je ob tem poudarila Lidija Jerkič.